torek, 19. november 2024 leto 29 / št. 324
Leto brutalnega Frontexovega »potiskanja«: begunce policisti pretepajo, ločujejo družine in jih porivajo v morje
Letošnje leto je bilo v marsičem prelomno.
Tudi na področju zaščite človekovih pravic beguncev smo doživeli nekaj šokantnih spoznanj in pravnih odzivov.
Na mejah članic EU je bilo veliko primerov, ko so policisti begunce tepli, jim nezakonito zavrnili prošnje za azil in nasilno »potiskali« nazaj v druge države.
Divjanje branilcev meje smo videli tudi na poljsko-beloruski meji, kjer Evropska unija, potem ko je ZDA pomagala razrušiti Afganistan, Irak, Libijo in Sirijo - ni želela sprejeti beguncev iz teh držav.
Leto je bilo prelomno tudi zato, ker je bila v Londonu vložena prva odškodninska tožba proti evropskemu Frontexu, ki skrbi za varnost zunanjih meja EU.
Frontex's Fundamental Rights Office (FRO), which has been monitoring the situation of migrants on the Lithuanian-Belarusian border, plans to recommend that Vilnius substantially change its policy of pushbackshttps://t.co/Go65qS3WeH
— LRT English (@LRTenglish) December 28, 2021
Tožba je bila vložena pred Evropskim sodiščem v Luksemburgu v imenu družine sirske družine, ki so jo izgnali iz Grčije v Turčijo z letom v organizaciji Frontexa.
Tožba, ki jo je vložila nizozemska odvetniška pisarna Prakken d'Oliveira, je del širše kampanje in projekta 'Ne na naši mejni straži', ki so ga sprožili tudi odvetniki za človekove pravice Prakken d'Oliviera, Nizozemski svet za begunce, kampanja BKB in Pravna pomoč Sea Watch.
In kaj se je zgodilo?
Frontex is being held accountable for illegally pushing back a Syrian family.
— Odysseus Network (@OdysseusNetwork) October 25, 2021
The family is being represented by Prakken D'Oliveira Human Rights Lawyers and supported by the Dutch Council for Refugees, BKB, Sea Watch Legal Aid Fund and Jungle Minds. https://t.co/F6wfuy08yA
Sirska družina s štirimi majhnimi otroki, starimi od 1 do 7 let, je oktobra 2016 zaprosila za azil v Grčiji. Njihovo prošnjo so registrirale lokalne oblasti.
Enajst dni pozneje so družino kljub temu deportirali. Frontex in grške oblasti so jo brez kakršnega koli dostopa do azilnega postopka odpeljale na letalo proti Turčiji.
Prav tako ni bila predložena uradna odredba o izgonu. Med letom, ki ga je organiziral Frontex in je bilo prisotno njihovo osebje, so bili štirje majhni otroci ločeni od staršev.
Poleg tega jim je bilo ukazano, naj se med seboj ne pogovarjajo. V Turčiji so družino takoj zaprli. Po izpustitvi niso imeli dostopa do osnovnih storitev in se niso mogli preživljati.
Begunska družina sedaj živi v severnem Iraku.
Last week, @ECCHRBerlin, together with law firm Prakken d’Oliveira, filed a petition with the Dutch Public Prosecutor against several clothing retailers for their involvement in forced labour in their supply chains. @SOMO explains what this action means: https://t.co/DeXsWQypV1
— Clean Clothes (@cleanclothes) December 7, 2021
Pritožniki zatrjujejo obstoj resnih in vztrajnih kršitev temeljnih pravic in obveznosti mednarodne zaščite v regiji Egejskega morja, povezanih z dejavnostmi Frontexa.
Pritožniki trdijo, da »zbrani dokazi dokazujejo, da 'nove taktike' v okviru operacij mejne kontrole v regiji Egejskega morja, uvedene marca 2020, pomenijo državno (Grčija) in organizacijsko (Frontex) politiko sistematičnega in razširjenega napada, usmerjenega proti civilnemu prebivalstvu, ki išče azil v EU, s čimer je med drugim 'kršena pravica do življenja, prepoved kolektivnega izgona, načelo nevračanja in pravica do azila'.«
Druga in prav tako šokantna je tožba Pravnega centra Lezbos (LCL) vložena na Evropsko sodišče za človekove pravice (ECHR).
V njej je zapisano, da bila skupina beguncev zapuščena v rešilnih splavih, potem ko so jih nekateri pripadniki obmejne straže pretepli.
Tožba, vložena proti grški državi na Evropskem sodišču za človekove pravice, Atene bremeni šokantne stopnje nasilja v sofisticiranih operacijah več državnih agencij, ki so del nezakonite strategije za ustavitev prihoda beguncev in migrantov.
Tožba se osredotoča na incident oktobra lani, ko je iz Marmarisa v Turčiji proti Italiji odplul ribiški čoln v katerem je bilo okoli 200 ljudi, vključno s 40 otroki in nosečnico.
Čoln je v neurju ob južni obali Krete naletel na težave, zaradi česar je kapitan po radiu prosil za pomoč.
Kmalu je prispelo grško reševalno plovilo skupaj z dvema patruljnima čolnoma.
#refugeesgr
— Paggio (@PaggioI) December 25, 2021
16 people died, among them a baby, a father with his daughter also. At least 63 saved. (Syrians, Palestinians and Afghans). All covid19 tests negatives. 3 persons at the hospital (fever) and the rest are accompanied to a school area of #Paros. Local people of Paros pic.twitter.com/aW76E7pks4
Namesto da bi pomagali ljudem na krovu so za pet ur ustavili čoln, dokler niso prispeli gliserji z maskiranimi komandosi.
Tiste, ki so bili na krovu, so razdelili v dve skupini in jih odpeljali v dva velika čolna obalne straže, kjer so jih oborožene posadke med 10 in 15 moških, ki so večinoma nosile balaklave, preiskale in jim zaplenile stvari, vključno s telefoni, potnimi listi in denarjem.
Begunce so nato prisilili, da vstopijo v več majhnih rešilnih splavov, jih odvlekli nazaj v turške vode in jih zapustili na morju brez hrane, vode, rešilnih jopičev ali kakršnih koli sredstev, da bi poklicali pomoč.
Ko jih je pobrala turška obalna straža, so bili na morju že več kot 24 ur.
»Bilo je kot v grozljivki. Moški iz gliserjev so skočili na krov in kričali, vsi so imeli pištole in nože ter bili oblečeni v črno. Nosili so maske,« je za Guardian povedal Mahmoud, priča iz Sirije, katerega ime je bilo spremenjeno.
»Ljude so nas začeli pretepati s palicami in iskati kapitana. Udarili so me po obrazu in mi razbili očala ... Razumem, da nas nočejo, a lahko nas pošljejo nazaj v Turčijo brez potrebe po nasilju. Ko so nas spustili na splave, smo vsi mislili, da bomo umrli,« je dejal.
Tožba trdi, da je praksa »potiskanja« postala standard za grško obalno stražo od marca 2020, ko je Turčija, v prizadevanju za pritisk na EU, svojim 4 milijonom registriranim beguncem povedala, da jih ne bo več ustavljala pri poskusu doseči Evropo v skladu z dogovorom iz leta 2016 med Ankaro in Brusljem.
Atene so se odzvale tako, da so začasno ustavile vse nove prošnje za azil in uporabile vse bolj brutalne taktike, da bi begunce, ki se nahajajo v Turčiji odvrnile od poskusov vstopa.
Natančne številke je težko preveriti, vendar so skupine za zaščito človekovih pravic in novinarji v zadnjih 12 mesecih zabeležili na stotine podobnih incidentov.
V večini primerov so ljudi, ki so poskušali prečkati Egejsko morje, prestregli in odvlekli nazaj v turške vode, na drugih mejah pa jih policisti tepejo in »potiskajo« nazaj.
Begunci so bili vsaj dvakrat zapuščeni tudi na nenaseljenem turškem otočku, poročajo Der Spiegel, Lighthouse Reports in New York Times.
Ti kolektivni izgoni so nezakoniti po mednarodnem pravu, ne pa tudi po grški nacionalni zakonodaji.
Omenjena tožba je peta, ki jo je LCL vložil na ECHR v zadnjih letih zaradi domnevnih kršitev pravic migrantov in beguncev v Grčiji.
Napredek je počasen, a pritožniki upajo, da bo najnovejši primer prepričal sodišče, da so takšni postopki, kljub temu, da so postali redni - nezakoniti.