Napačen vladni semafor: Zakaj je število pacientov na intenzivni negi pomembnejše od zavajajoče »incidence«

V Nemčiji, ki se znova sooča s porastom koronavirusnih okužb načrt novega zakona pred infekcijami temelji na incidenci, številu okužb v zadnjem tednu dni.

Toda nemški epidemiolog Gérard Krause meni, da je to napačen pristop.

Namesto incidence bi bilo potrebno upoštevati število pacientov na intenzivni negi, je prepričan.

Zakon naj bi v veljavo stopil konec tedna.

Temelj novega zakona je tako imenovana sedemdnevna in tridnevna incidenca oziroma število na novo okuženih na 100.000 prebivalcev.

Vendar pa se profesor Gérard Krause, eden vodilnih epidemiologov v Nemčiji s to metodologijo ne strinja.

Za ARD in Tageschau je v intervjuju pojasnil, zakaj je kritičen do takšnega predloga.

Na število okuženih lahko namreč vpliva preveč različnih faktorjev, od števila testiranj, strukture testiranih, kraja testiranja in podobno, da bi to lahko bil objektiven kriterij, je prepričan epidemiolog.

»Prepričan sem, da je načeloma pravilno, da se odredijo enotna pravila, v kolikor jih uporabljamo ob lokalnih indikatorjih, ki imajo za posledico določene ukrepe. Drugače povedano, logika ocene situacije postane enaka, vendar se situacija spreminja glede na mesto in čas. Enotna baza pravil bi poboljšala sprejemljivost ukrepov pri prebivalstvu. Incidenca pa se vse bolj oddaljuje od zdravstvene situacije. To ima dva vzroka, ki sta vsak zase celo zaželjena,« poudarja Krause.

Kritik an Infektionsschutzgesetz: "Wir setzen falsche Prioritäten" | https://t.co/8xPzmSLSno

Und solche Töne aus der Hochburg des Alarmismus, Beaunschweig...
https://t.co/2bkS4SYefx

— karl.raimund.popper (@raimund_karl) April 16, 2021

»Najprej se sedaj veliko več testira, kar privede do veliko večjega števila ugotovljeno okuženih kot pa je bil to primer prej. To je dobro. Toda incidenca odraža samo pozitivne rezultate testov, ne pa tudi, ali so ljudje zboleli. Razen tega ne jemlje v obzir skupine prebivalstva, ki so najbolj prizadete. Drugič, po cepljenju so težje oblike bolezni redkejša, celo če število infekcij ne pada tako hitro,« opozarja nemški epidemiolog.

In kaj bi bila rešitev?

»Če želite enostavno pot, potem res obstaja alternativni parameter: Število na novo sprejetih pacientov na intenzivni negi v tednu dni na 100.000 prebivalcev, ki vključuje tudi podatke o mestu prebivanja. To je torej število pacientov, ki so zaradi težke oblike covida-19 sprejeti na oddelke intenzivne nege, ne glede na to, kje se nahajajo,« pravi Krause.

Maja Bratuša: Na ravni države 14-dnevna incidenca še vedno ostaja visoka, znaša 562,9. 7-dnevna incidenca na ravni države znaša 261,6. 14-dnevna in 7-dnevna incidnca ostajata najnižji v Obalno-kraški regiji, najvišji pa v Primorsko-notranjski regiji. pic.twitter.com/7btws2UKkd

— Vlada Republike Slovenije (@vladaRS) April 19, 2021

»Ta podatek veliko bolj stabilno kaže epidemiološko situacijo od incidence. Na te podatke imajo tudi spremenjene strategije testiranja manj vpliva. In dobro je, da ta vrednost odraža tudi pozitivne učinke cepljenja. Če se veliko cepi, takoj pride do zmanjšanja težjih primerov. To pa se neposredno vidi na sprejemnih oddelkih intenzivne nege,« je prepričan profesor, ki predlaga, da bi bilo potrebno zbirati še nekatere podatke, na primer poklice pacientov.

S tem bi dobili boljšo sliko o tem, katere kategorije ljudi so bolj ogrožene.

Lahko bi na primer ugotovili, ali so zaposleni v šolstvu bolj ogroženi od delavk v trgovinah.

Hitzige Debatte im Bundestag über die "Bundesnotbremse" https://t.co/bB6LJRVK7B #Bundestag #Notbremse #Coronavirus

— tagesschau (@tagesschau) April 16, 2021

Vse to pa so tudi težave, ki so prisotne v Sloveniji, kjer se vladni semaforji prav tako prižigajo in ugašajo v skladu z – očitno napačno incidenco.

Število na novo okuženih, ki je očitno zelo nezanesljiv podatek, je tudi v Sloveniji temelj za določanje vladne politike, kot kažejo tudi vladne objave, ki jih poslušamo iz dneva v dan.

Zato tudi ni nenavadno, da so vladni ukrepi, sprejeti na podlagi napačnih podatkov - velikokrat napačni.

Pri tem večina ljudi teh podatkov niti ne razume (kot vidimo - upravičeno), zato pa Janševa vlada še dodatno ne uživa zaupanja.

In kjer jih vlada prav tako neprestano spreminja in s tem krši lastna pravila, s tem pa vnaša zmedo in vzbuja nezaupanje med ljudmi.

Napaka je torej očitno tudi sistemska - zaradi izbire napačnih podatkov, na podlagi katerih se države nato »zapirajo« in »odpirajo.«

Ne samo Nemčija. Tudi Slovenija.