sobota, 30. november 2024 leto 29 / št. 335
ZDA izvajajo manevre, Kitajska odgovarja: Moramo biti pripravljeni, da »mirno vstopimo v vojno in sprejmemo žrtve«
Ameriška armada je pred svojim oporiščem v Guamu začela vojaško vajo »Valiantov ščit«, s katero bo preverila pripravljenost svojih pomorskih, kopenskih in letalskih sil v Pacifiku.
Kontraadmiral Michael Boyle, poveljnik ameriške Pacifične flote je dejal, da je namen vaje »povečati smrtonosnost« ameriške vojske.
Vendar manevri očitno motijo Peking, od koder prihajajo sporočila, da so na Kitajskem »pripravljeni na vojno.«
South China Sea news: Beijing warned to fear US influence - World War 3 fears surge | World | News | https://t.co/hefTBDKDkd https://t.co/7udQHhvRfi
— Made in China (@MadeinC31898388) September 15, 2020
Že v začetku leta pa je Charles Q. Brown Jr, poveljnik zračnih sil v Pacifiku dejal, da je ta regija za ZDA postala »prioriteta«.
Toda iz Kitajske prihajajo drugačna sporočila.
Global Times, ki je blizu vodilni Komunistični stranki je celo pozval državljane, da naj se pripravijo na vojno.
»Imamo ozemeljske spore z več sosednjimi državami, ki jih ZDA vzpodbujajo, da naj se sprejo s Kitajsko. Kitajska družba mora biti zato pogumna in mora mirno vstopiti v vojno, da bi zaščitila svoje vitalne interese in biti ob tem pripravljena sprejeti žrtve,« so zapisali v uvodniku časnika.
Na Kitajskem tudi več ne izključujejo, da svojih operacij ne bodo prenesli na Guam in ocenjujejo, da vojna med obema državama »več ni nekaj nemogočega.«
The South China Sea is on the verge of war, all of South East Asia have mobilized their navies to confront China, 15 days ago China launched 2 long range missiles into the international waters of the South China Sea. Joe has to address the Communist Chinese threat immediately.
— Dennis Peterson (@DennisPeterson_) September 15, 2020
Glede na to, da obe državi izvajata vojaške operacije in manevre v istem področju, obstaja tudi večja nevarnost nepričakovanega konflikta.
Analitik Michael Auslin iz univerze Stanford v ZDA je za kitajski časnik South China Morning Post dejal, da je zaskrbljen, da bi se ZDA in Kitajska lahko »zapletle« v spopad povsem nehote.
»Imate vse te spore zaradi otokov, trke, izsiljevanja, imate poslabšanje odnosov,« je opozoril Auslin.
Pri tem je v ozadju največji problem vprašanje Tajvana.
Kitajska ga smatra za del lastne države, ZDA pa opozarjajo, da bodo otok, s katerim sicer še vedno nimajo diplomatskih odnosov in ga (še) ne priznavajo kot samostojne države - zaščitile.
Ob tem namerava Trumpova administracija Tajvanu, ki ga v Pentagonu vse bolj imenujejo »Trdnjava Tajvan« prodati kar sedem večjih oborožitvenih sistemov.
The US ‘New Cold War’ Battle Cry in the South China Sea – The Diplomat https://t.co/ghaJ35yKi4
— ScoonTV (@ScoonTv) September 9, 2020
Poleg letal F-16 si na Tajvanu želijo ameriškega raketnega sistema HIMARS, protitankovske rakete, protiladijske rakete Harpoon, najmanj štiri velike drone, obalno zaščito zoper manevrirne rakete, nove mine in torpeda.
Na Kitajskem pa opozarjajo, da jih vse to ne bo ustavilo, če bodo ogroženi njihovi nacionalni interesi in da bo Tajvan prej ali slej – integriran.