REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Kje je beloruski avtokrat naredil največje napake in zakaj Putin ne bo reševal Lukašenka

Kje je beloruski avtokrat naredil največje napake in zakaj Putin ne bo reševal LukašenkaLukašenku zmanjkuje manevrskega prostora. Vir: Twitter

Že hiter pregled novic iz Belorusije v ruskih medijih te dni kaže nenavadno umirjen ton poročil in komentarjev, ki se ukvarjajo z negotovo usodo beloruskega predsednika Aleksandra Lukašenka.

To je povsem drugače kot tedaj, ko se je, na primer konec leta 2013 – izdatno podprta s strani zahodnih držav, predvsem ZDA – na ulice ukrajinskih mest odpravljala ukrajinska opozicija.

Nekateri od ruskih komentatorjev v osrednjih ruskih medijih sedaj celo odkrito opozarjajo, da je sedanji trenutek pravi za sodelovanje Rusije in EU ob iskanju rešitve iz krize v Belorusiji, ki je nastala po predsedniških volitvah.

Na njih naj bi s preko 80 odstotki zmagal dosedanji predsednik Aleksander Lukašenko, toda dokazov o ponarejanju volitev je zelo veliko.

Ljudje so zelo delovni, država je urejena, ima veliko dobrih in velikih podjetij, zdravstven in pokojninski sistem delujeta, le plače so za evropske razmere nizke.

Evropska unija zadnjih beloruskih volitev ne priznava kot legitimnih.

Belorusija je vse doslej živela v nekem zelo svojem svetu.

Država, v nasprotju s splošnim prepričanjem, niti ni neuspešna.

Ljudje so zelo delovni, država je urejena, ima veliko dobrih in velikih podjetij, zdravstven in pokojninski sistem delujeta, le plače so za evropske razmere nizke.

Demonstracije v Belorusiji
Demonstracije v Minsku in drugih mestih v Belorusiji še vedno trajajo.

K temu je potrebno prišteti še omejitve osebne svobode izražanja, ki so jih prebivalci doslej tolerirali. Toda to se je po zadnjem valu represije dokončno spremenilo.

Največja napaka Lukašenkove oblasti je bila brutalna represija ob zadnjih protestih, kjer o tem, kaj se je dogajalo, obstaja veliko prič, ki vse pripovedujejo »iz prve roke.«

Zato odpoveduje tudi državni medijski aparat. Novinarji štrajkajo ali nočejo več poročati o očitnih lažeh.

Največja napaka  oblasti je bila brutalna represija ob zadnjih protestih, kjer o tem, kaj se je dogajalo, obstaja veliko prič, ki vse pripovedujejo 'iz prve roke.'

Enako pomembno pa je, da so se demonstrantom pridružili delavci. Vse to Lukašenku, kljub zvesti policiji in tajni službi, zmanjšuje manevrski prostor.

Ker je Aleksander Lukašenko tesen zaveznik Vladimirja Putina so številni analitiki pričakovali, da mu bo Moskva hitro priskočila na pomoč.

To bo se res zgodilo – toda samo v primeru zunanje intervencije.

Sicer pa se Rusija ne bo vmešavala in to iz več razlogov. Lukašenko sam si je težave nakopal tako s popolnim ignoriranjem pandemije koronavirusne bolezni Covid-19, ki je hudo prizadela državo, kot tudi s »fliratanjem« z zahodnimi državami in zavračanjem pobude Vladimirja Putina o tesnejšem povezovanju držav.

Zaradi Lukašenkove zavrnitve povezovanja med Rusijo in Belorusijo je moral Putin sam v ustavne spremembe doma.

Te so se mu sredi pandemije posrečile, toda tveganje je bilo vendarle veliko.

Ob tem je Lukašenko kritiziral tudi rusko politiko do Ukrajine in iskal podporo v ZDA, tudi pri ameriškem zunanjem ministru Miku Pompeu.

Želel si je celo ameriških energentov, ker ni bil zadovoljen s plačilom povsem običajnih cen za naftne derivate in plin Rusiji, pač pa je želel še naprej dobivati energente po zelo nizki ceni.

In vsega tega Vladimir Putin zagotovo ni pozabil.

Policijsko nasilje v Belorusiji
Beloruska policija in tajna služba sta demonstrante pričakali z nasiljem.

Toda tu je še en razlog, zaradi katerega bi bilo bolje, če bi Lukašenko raje hitro »pripravil kovčke.«

V skladu z raziskavami javnega mnenja beloruske Univerze MGIMO si okoli 90 odstotkov Belorusov želi ostati v prijateljskih odnosih z Rusijo.

Sedanje demonstracije in akcije beloruskih protestnikov proti represiji ter Lukašenku namreč – za razliko od tistih v Gruziji leta 2008 in Ukrajini leta 2014 – niso usmerjene proti Rusiji.

Na to opozarja tudi analiza v ameriškem časniku Time.

V skladu z raziskavami javnega mnenja beloruske Univerze MGIMO si okoli 90 odstotkov Belorusov želi ostati v prijateljskih odnosih z Rusijo, medtem ko jih 10 odstotkov želi bolj »nevtralne« odnose.

Samo 0,2 odstotka vprašanih ima sovražen odnos do Rusije.

In zato si Rusija želi obdržati sedanje, dobre odnose z Belorusi še naprej.

Kakršnokoli pošiljanje ruske vojske preko meje ali podpora predsedniku Lukašenku,  ki je izgubil podporo ljudstva, bi bila dolgoročno slaba tudi za Rusijo.

Putin in tanki za Sirijo
Če bi zahod želel izkoristiti krizo v Belorusiji proti Rusiji, bi se Putin zagotovo odzval nekoliko drugače.

Veliko verjetneje je, da bo Rusija ravnala tako, kot je v primeru Armenije, kjer je Kremelj tudi ob zamenjavi oblasti, ki jo je prevzela opozicija, ob mirni tranziciji uspel obdržati svoj vpliv v tej državi in to z najmanjšimi možnimi stroški.

Velike sile imajo svoje sfere vpliva in na svojih mejah ne prenesejo neposrednih sovražnikov. Kdor prestopi na drugo stran tvega spopad, kot na primer Ukrajina, ki je izgubila Krim.

Nekaj podobnega bi se lahko zgodilo tudi v Belorusiji.

Toda le pod enim pogojem – da stanje ostane takšno kot je sedaj, da demonstracije niso nujno »prozahodne« in protiruske, da sprememba oblasti ne bi pomenila tudi spremembe zavezništva, usmeritev Belorusije proti zvezi NATO in podobno.

Velike sile imajo namreč svoje sfere vpliva in na svojih mejah ne prenesejo neposrednih sovražnikov.

Kdor prestopi na drugo stran tvega spopad, kot na primer Ukrajina, ki je izgubila Krim in nadzor nad delom svojega ozemlja.

Dokler so demonstracije v Belorusiji zgolj proti Lukašenku, pa Rusija z njimi očitno nima težav.

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek