torek, 25. februar 2025 leto 30 / št. 056
Kje je beloruski avtokrat naredil največje napake in zakaj Putin ne bo reševal Lukašenka

Že hiter pregled novic iz Belorusije v ruskih medijih te dni kaže nenavadno umirjen ton poročil in komentarjev, ki se ukvarjajo z negotovo usodo beloruskega predsednika Aleksandra Lukašenka.
To je povsem drugače kot tedaj, ko se je, na primer konec leta 2013 – izdatno podprta s strani zahodnih držav, predvsem ZDA – na ulice ukrajinskih mest odpravljala ukrajinska opozicija.
Nekateri od ruskih komentatorjev v osrednjih ruskih medijih sedaj celo odkrito opozarjajo, da je sedanji trenutek pravi za sodelovanje Rusije in EU ob iskanju rešitve iz krize v Belorusiji, ki je nastala po predsedniških volitvah.
#Belarus. Happening right now in #Minsk. Impressive rally of solidarity. People - men and women - are walking on the main avenue and streets, and are heading to the Opera theatre in the city centre. There are unmarked buses all around following peaceful protesters pic.twitter.com/aNysOBRbHb
— Hanna Liubakova (@HannaLiubakova) August 22, 2020
Na njih naj bi s preko 80 odstotki zmagal dosedanji predsednik Aleksander Lukašenko, toda dokazov o ponarejanju volitev je zelo veliko.
Evropska unija zadnjih beloruskih volitev ne priznava kot legitimnih.
Belorusija je vse doslej živela v nekem zelo svojem svetu.
Država, v nasprotju s splošnim prepričanjem, niti ni neuspešna.
Ljudje so zelo delovni, država je urejena, ima veliko dobrih in velikih podjetij, zdravstven in pokojninski sistem delujeta, le plače so za evropske razmere nizke.

K temu je potrebno prišteti še omejitve osebne svobode izražanja, ki so jih prebivalci doslej tolerirali. Toda to se je po zadnjem valu represije dokončno spremenilo.
Največja napaka Lukašenkove oblasti je bila brutalna represija ob zadnjih protestih, kjer o tem, kaj se je dogajalo, obstaja veliko prič, ki vse pripovedujejo »iz prve roke.«
Zato odpoveduje tudi državni medijski aparat. Novinarji štrajkajo ali nočejo več poročati o očitnih lažeh.
Authorities in Belarus blocked more than 20 news media websites reporting on the country shaken by two weeks of protests against authoritarian President Alexander Lukashenko. https://t.co/Jqt55RU3JI
— The Associated Press (@AP) August 22, 2020
Enako pomembno pa je, da so se demonstrantom pridružili delavci. Vse to Lukašenku, kljub zvesti policiji in tajni službi, zmanjšuje manevrski prostor.
Ker je Aleksander Lukašenko tesen zaveznik Vladimirja Putina so številni analitiki pričakovali, da mu bo Moskva hitro priskočila na pomoč.
To bo se res zgodilo – toda samo v primeru zunanje intervencije.
"[The Belarusian people] are shouting for their future, for their wish to live in a free country"
— BBC News (World) (@BBCWorld) August 22, 2020
Exiled opposition leader Svetlana Tikhanovskaya addresses continued public unrest over Belarus's disputed election resultshttps://t.co/gW17MrqIPs pic.twitter.com/8XgfAgUCz1
Sicer pa se Rusija ne bo vmešavala in to iz več razlogov. Lukašenko sam si je težave nakopal tako s popolnim ignoriranjem pandemije koronavirusne bolezni Covid-19, ki je hudo prizadela državo, kot tudi s »fliratanjem« z zahodnimi državami in zavračanjem pobude Vladimirja Putina o tesnejšem povezovanju držav.
Zaradi Lukašenkove zavrnitve povezovanja med Rusijo in Belorusijo je moral Putin sam v ustavne spremembe doma.
Te so se mu sredi pandemije posrečile, toda tveganje je bilo vendarle veliko.
Belarus: Lukashenko orders 'stringent' military response The Belarusian army has been told to respond to any attempts to overthrow President Alexander Lukashenko two weeks after he claimed a new term as president. Some 20 news websites have... https://t.co/EUUs7CE5be #EU #Europe pic.twitter.com/mPKyECd1D3
— EUwatch (@EUwatchers) August 22, 2020
Ob tem je Lukašenko kritiziral tudi rusko politiko do Ukrajine in iskal podporo v ZDA, tudi pri ameriškem zunanjem ministru Miku Pompeu.
Želel si je celo ameriških energentov, ker ni bil zadovoljen s plačilom povsem običajnih cen za naftne derivate in plin Rusiji, pač pa je želel še naprej dobivati energente po zelo nizki ceni.
In vsega tega Vladimir Putin zagotovo ni pozabil.

Toda tu je še en razlog, zaradi katerega bi bilo bolje, če bi Lukašenko raje hitro »pripravil kovčke.«
Sedanje demonstracije in akcije beloruskih protestnikov proti represiji ter Lukašenku namreč – za razliko od tistih v Gruziji leta 2008 in Ukrajini leta 2014 – niso usmerjene proti Rusiji.
Na to opozarja tudi analiza v ameriškem časniku Time.
V skladu z raziskavami javnega mnenja beloruske Univerze MGIMO si okoli 90 odstotkov Belorusov želi ostati v prijateljskih odnosih z Rusijo, medtem ko jih 10 odstotkov želi bolj »nevtralne« odnose.
An action of #solidarity called “My Cell” happened today in #Minsk. 50 people gathered together inside a drawn frame mirroring the area of a 6 people cell, the conditions in which most detainees were kept. They brought pictures of injuries of those tortured in prisons. #Belarus pic.twitter.com/zQQ1ymNoa3
— Belarus Free Theatre (@BFreeTheatre) August 22, 2020
Samo 0,2 odstotka vprašanih ima sovražen odnos do Rusije.
In zato si Rusija želi obdržati sedanje, dobre odnose z Belorusi še naprej.
Think Putin will step in to save Lukashenko? Think again. @ianbremmer explains why Belarus' president is better off packing his bags than hoping for a bail out. https://t.co/3qaCnWhObS
— Eurasia Group (@EurasiaGroup) August 20, 2020
Kakršnokoli pošiljanje ruske vojske preko meje ali podpora predsedniku Lukašenku, ki je izgubil podporo ljudstva, bi bila dolgoročno slaba tudi za Rusijo.

Veliko verjetneje je, da bo Rusija ravnala tako, kot je v primeru Armenije, kjer je Kremelj tudi ob zamenjavi oblasti, ki jo je prevzela opozicija, ob mirni tranziciji uspel obdržati svoj vpliv v tej državi in to z najmanjšimi možnimi stroški.
The pro-democracy movement in Belarus is facing challenges similar to the ones Armenians overcame just two years ago https://t.co/2VFtscSLUp — #AJOpinion, by Anna Ohanyan. pic.twitter.com/0YVKOoCdnb
— Al Jazeera English (@AJEnglish) August 22, 2020
Nekaj podobnega bi se lahko zgodilo tudi v Belorusiji.
Toda le pod enim pogojem – da stanje ostane takšno kot je sedaj, da demonstracije niso nujno »prozahodne« in protiruske, da sprememba oblasti ne bi pomenila tudi spremembe zavezništva, usmeritev Belorusije proti zvezi NATO in podobno.
Velike sile imajo namreč svoje sfere vpliva in na svojih mejah ne prenesejo neposrednih sovražnikov.
The EU stands firmly by the Belarusian people. They must decide the future of their country.
— European Commission (@EU_Commission) August 22, 2020
We will mobilise €53 million for Belarus to:
▪️ assist victims of repression and state violence
▪️ support civil society & independent media
▪️ #coronavirus emergency support#EUCO
Kdor prestopi na drugo stran tvega spopad, kot na primer Ukrajina, ki je izgubila Krim in nadzor nad delom svojega ozemlja.
Dokler so demonstracije v Belorusiji zgolj proti Lukašenku, pa Rusija z njimi očitno nima težav.