Obletnica eksplozije atomskih bomb: čas, da se spomnimo Hirošime, Nagasakija, pa tudi - Toyame

Ob 75. obletnici eksplozije atomske bombe nad japonskim Nagasakijem so župan tega mesta in preživeli tega tragičnega dogodka svetovne voditelje pozvali, da se bolj angažirajo za to, da bi bilo atomsko orožje odslej prepovedano v vsem svetu.

Točno ob dveh minutah čez 11 uro, isti trenutek, kot je ameriški bombnik pred 75 leti izpustil bombo, so preživeli z minuto tišine izkazali spoštovanje vsem žrtvam tega dogodka.

V Nagasakiju je 9. avgusta umrlo 74.000 ljudi, samo tri dni pred tem pa je bila na Hirošimo odvržena prva atomska bomba, ki je odnesla celo 140.000 življenj od 350.000 prebivalcev mesta.

V ZDA so uporabo tega nediskriminatornega orožja zagovarjali s potrebo varovanja življenj svojih vojakov in drugih žrtev vojne, ki jih je bilo okoli 200.000 vsak teden.

Trdijo tudi, da sta bili ti dve eksploziji ključni pri prepričevanju cesarja Japonske, da je kapitulacija nujna.

Večina zgodovinarjev pa je še vedno mnenja, da je bil odločilnega pomena predvsem vstop Sovjetske zveze v vojno proti Japonski.

Prvo bombo je nad Hirošimo odvrgla posadka ameriškega bombnika B-29 »Enola Gay.«

Vendar je ob tikratni obletnici obeh eksplozij David Feldman opozoril na še eno, pozabljeno dejstvo – da so ZDA istočasno bombardirale tudi veliko število drugih, majhnih japonskih mest in pri tem z »navadnimi« zažigalnimi bombami prav tako ubile ogromno število civilistov.

Feldman ob tem opisuje zgodbo 12-letnega Hideko Suda, ki je 1. avgusta leta 1945 zaradi stalnih bombnih napadov v posteljo legel popolnoma oblečen.

 Američani so sicer pred tem metali listke z opozorili, da prihaja skorajšnji napad.

Kmalu zatem je 173 »supertrdnjav«, bombnikov B-29 odvrglo na majhno mestece 1500 ton zažigalnih bomb. V nekaj urah se je mesto Toyama, kot se je pozneje spominjal Hideko Suda, spremenilo v »ognjeno morje«.

Okoli 95 odstotkov mesta je zgorelo, umrlo je 2600 ljudi, 165.000 pa ih je izgubilo streho nad glavo.

Med izvajanjem te doktrine »požgane zemlje« so ZDA 10. marca leta 1945 napadle tudi Tokio.

Zgorelo je okoli 30 kvadratnih kilometrov prestolnice Japonske in umrlo 100.000 ljudi, večinoma delavcev. Skupaj so ameriški bombniki odvrgli 54 .000 ton bomb na 66 manjših mest in ob tem ubili 180.000 ljudi.

Da bi razumeli obseg uničenja so v ameriškem časniku leta 1946 v zemljevid ZDA vrisali podobno velika mesta, ki so bila uničena na Japonskem in jih preslikali v podobno velika mesta ZDA.

V ameriškem poveljstvu so vedeli, da bodo ob napadih žrtve predvsem civilna naselja, čeprav so uradno vsi ti napadi imeli za cilj določene vojaške tarče.

Posledice so zaradi obsežne obstranske oziroma kolateralne škode v teh primerih bistveno presegle vso škodo, narejeno vojaškim ciljem.

In kmalu zatem so ameriški poveljniki tudi v korejski vojni celotna mesta označevali za »glavne bombne tarče.«

Vse to pa je problem še danes.

Uporaba jedrskega orožja bi nujno pomenila smrt ogromnega števila civilistov, zato je dejansko nehumana in nečloveška.

In kljub temu številne države sveta še vedno izpopolnjujejo to orožje.

Zato nikoli ne smemo pozabiti gorja, ki so ga doživela bombardirana mesta po svetu – Hirošima, Nagasaki, Tokijo, London, Dresden, Beograd in v Sloveniji vsekakor – Maribor.