Klofuta krščanstvu in sekularizmu: Turški predsednik Hagijo Sofijo z dekretom spremenil v mošejo

Turški predsednik je s posebnim dekretom spremenil status Hagije Sofije in jo znova spremenil v mošejo.

Potem ko je turško sodišče danes razsodilo, da je odločitev turške vlade iz leta 1935, ki je Hagijo Sofijo spremenila v muzej, neveljavna, se je bliskovito odzval turški predsednik Tayyip Erdogan.

Hayırlı olsun. pic.twitter.com/MzP6nzn9Jc

— Recep Tayyip Erdoğan (@RTErdogan) July 10, 2020

 S posebnim dekretom je takoj spremenil Hagijo Sofijo v – mošejo.

Njegovi pristaši so nad odločitvijo navdušeni. Prve molitve želijo opraviti v tej »mošeji« že 15. julija, ob obletnici neuspelega državnega udara proti Erdoganu.

Kako naprej, ni povsem jasno. Odločitev bo verjetno privedla do še novih sporov s krščanskimi državami po svetu.

Ni jasno tudi, kako bodo mogoče molitve v objektu, kjer so po stenah še vedno mozaiki in freske bizantinskih odličnikov s krščanskimi simboli. Verjetno bodo muslimani zahtevali, da se prekrijejo.

To velja tudi za Kristusa in Sveto družino ter druge krščanske simbole.

Ob tem mestu veliko denarja prinašajo tudi vstopnine, toda muslimani ne bodo želeli plačevati vstopnine za džamijo.

Na Twittru se je že oglasil turški predsednik in zapisal: »Čestitke!« priložil je sliko svojega dekreta.

Povsem mogoče je, da bodo morali ločiti prostore za obiskovalce in muslimanske vernike, ali pa bodo muslimanske verske obrede opravljali samo ob večjih praznikih.

Odločitev pa je pomembna tudi v simbolnem smislu, saj pomeni zanikanje dediščine turškega reformatorja Kemala Ataturka ter sekularizacije družbe, ki jo se sprožil.

Bo pa ta odločitev še dodatno zaostrila odnose Turčije s številnimi evropskimi vladami, ZDA in celo Rusijo ter pravoslavnimi državami.

Zanimivo bo spremljati predvsem odziv Rusije, ki je postala nekakšna neformalna zaveznica Turčije, hkrati pa ji v Siriji in Libiji tudi odkrito nasprotuje.

The Council of State made its decision. Ayasofya (Hagia Sophia) mosque will be opened for worshipers and no longer will serve as a museum. Today is a historical day! pic.twitter.com/3CQL5MYb0n

— Ali Keskin (@alikeskin_tr) July 10, 2020

Hagija Sofija je bila  zgrajena v 6. stoletju, ima že skoraj 85 let status muzeja. V roke muslimanov je padla ob zavzetju Carigrada leta 1453.

Kot mošeja je delovala do leta 1935, ko jo je turška vlada s Kemalom Ataturkom na čelu spremenila v muzej.

Še vedno velja za največji objekt bizantinske krščanske umetnosti na svetu. Več kot tisoč let je veljala za osrednjo cerkev krščanstva.

To odločitev iz tridesetih let prejšnjega stoletja je sedaj razveljavilo turško sodišče in tako aktualni vladi dalo moč, da zgradbo ponovno preobrazi v mošejo, za kar se je zavzemal tudi turški predsednik Recep Tayyip Erdogan. 

Iz tujine je bilo med drugim slišati opozorila, da bi moral konverzijo v mošejo vsaj odobriti Unesco, a turški zunanji minister Mevlüt Cavusoglu vztraja, da je odločitev o prihodnosti Hagije Sofije povsem notranja zadeva Turčije.

Hagija Sofija (Cerkev svete Božje modrosti, turško Ayasofya) ima dolgo in pomembno zgodovino.

Bila je največja cerkev vzhodnorimskega imperija in več stoletij največja katedrala na svetu.

Zgrajena je bila pred 1500 leti, nakar je bila najprej skoraj 700 let bizantinska krščanska stolnica, nato kratek čas katoliška stolnica in zatem dve stoletji grška pravoslavna stolnica, od leta 1453 do leta 1935 pa osmanska mošeja.

Osman osvajalec je menda ob padcu Carigrada dejal, da bo ta cerkev odslej za zmeraj mošeja, temu pa bi sedaj rad sledil tudi turški predsednik Tayyip Erdogan.

Pri tem ne gre za osamljen primer, pač pa za proces – Hagija Sofija je že četrta pravoslavna cerkev, ki je bila spremenjena v mošejo.