Dvojna morala: ZDA zahtevajo pregon tujih, vendar ščitijo ameriške vojne zločince, mučitelje in posiljevalce

ZDA se dosledno zavzemajo za vladavino prava in preganjajo vojne zločince povsod – razen, kadar gre za ameriške državljane. Potem pristojnosti sodišč, ki bi sodila njenim vojakom, ki so osumljeni, da so storili zločin(e) – ne priznavajo.

To dokazuje tudi zadnja poteza ameriškega predsednika Donalda Trumpa.

Trump je namreč v četrtek podpisal izvršni ukaz, s katerim je odobril uvedbo sankcij proti uslužbencem Mednarodnega kazenskega sodišča (ICC), vpletenim v preiskavo morebitnih vojnih zločinov ameriških vojakov in obveščevalcev v Afganistanu.

Happening today: President @realDonaldTrump is signing an executive order to "authorize economic sanctions on employees of the International Criminal Court (ICC) for pursuing investigations into U.S. military and intelligence personnel at Russia’s behest." https://t.co/qTKEBMjMll

— The White House (@WhiteHouse) June 11, 2020

Fatou Bensouda, vrhovna tožilka ICC je zahtevala preiskavo zoper amedriške vojake osumljene zločinov že leta 2017.

Zbrala je namreč dovolj dokazov, da so ameriški vojaki izvršili »dejanja mučenje, krutega ravnanja, nečloveškega postopanja, posilstev in spolnega nasilja,« v Afganistanu v letih 2003 in 2004.

Predsednik ZDA je že pred tem amnestiral več ameriških vojaških zločincev.

Zadeva je še posebej pomembna zato, ker gre za prvo preiskavo ameriških obveščevalcev in vojakov s strani Mednarodnega kazenskega sodišča.

Z izvršnim ukazom je Trump pooblastil državnega sekretarja Mika Pompea, da v sodelovanju z ministrom za finance Stevenom Mnuchinom zamrzne finančna sredstva uslužbencev ICC v ZDA in jim skupaj s člani njihovih družin prepove vstop v Združene države Amerike.

Mednarodno kazensko sodišče (ICC) je že izrazilo »obžalovanje« zaradi sankcij proti uslužbencem sodišča, ki jih je v četrtek odobril ameriški predsednik Donald Trump.

President Donald Trump authorized U.S. economic and travel sanctions against International Criminal Court employees involved in an investigation into whether American forces committed war crimes in Afghanistan https://t.co/meR2kFw3PR pic.twitter.com/EIdw4g1kjB

— Reuters (@Reuters) June 12, 2020

Kot je ICC v četrtek še zapisal v sporočilu za javnost, gre za nedopusten poskus vmešavanja v vladavino prava in delovanje sodišča.

Tiskovna predstavnica Bele hiše Kayleigh McEnany je pojasnila, da so sankcije posledica tega, da ICC kljub nenehnim pozivom ZDA ni uvedel reform in še naprej vodi politično motivirane preiskave ZDA in njegovih partnerjev, vključno z Izraelom.

Ravnanje ICC je označila za napad na pravice Američanov in grožnjo ameriški suverenosti.

»ICC so ustanovili za pregon vojnih zločinov, v resnici pa je nikomur odgovorna in neučinkovita mednarodna birokracija, ki ogroža ameriško osebje, kot tudi osebje naših zaveznikov in partnerjev,« je dejala.

Težava teh argumentov je, da so lažni.

The International Criminal Court accused the US government of threats and coercion after President Donald Trump authorized sanctions against court employees investigating suspected war crimes in Afghanistan by US troops. https://t.co/UymNulkp4w

— DW News (@dwnews) June 12, 2020

Ameriški diplomati so se podobnim argumentom namreč posmehovali, ko so ZDA zahtevale od drugih držav izročanje njihovih vojakov obtoženih za vojne zločine drugim podobnim sodiščem, na primer Mednarodnim kazenskim sodiščem za nekdanjo Jugoslavijo (ICTY - danes deluje samo še njegov »mehanizem«, nekakšen ostanek sodišča), ki je sodilo obtoženim na področju nekdanje Jugoslavije.

Takrat so izročanju nasprotovale naslednice SFRJ, ki pa so se pritisku Washingtona nato večinoma uklonile.

Pred ICTY so se nato znašli številni obtoženi, predvsem iz Srbije, BiH in Hrvaške, med njimi so bili visoki generali in celo trije predsedniki držav.

Na očitke, da je sodišče pristransko, ki niso bili povsem neutemeljeni (zaradi postopkovnih kršitev ter osvoboditve vseh najpomembnejših hrvaških, skoraj vseh bosanskih in albanskih ampak skoraj nikogar od številnih srbskih obtoženih) se ameriška diplomacija tedaj ni ozirala.

Že tedaj so bile proti ameriškim in drugim tujim vojakom članic zveze NATO zaradi sumov, da so storili vojne zločine leta 1999 med agresijo na ZRJ podane ovadbe, vendar je tožilstvo tega organa, ki so ga financirale večinoma zahodne države, preiskave zavrnilo.

Zločini v Grdeliški klisuri (napad letala NATO na civilni vlak), bombardiranje mostov na katerih so se nahajali ljudje, napad z manevrirno raketo na zgradbo javne televizije Srbije, kjer je življenje izgubilo veliko število novinarjev in tehnikov RTS-a, napadi na vodne rezervoarje, šole in bolnišnice med intervencijo zveze NATO leta 1999 tako nikoli niso bili preiskani, zločinci pa nikoli niso bili obsojeni.

Tedanji tiskovni predstavnik zveze NATO Jamie Shea je pred tem takšen izid tudi napovedal, prav zaradi podpore, ki so ga države, iz katerih so prihajali osumljeni vojaki dajale sodišču ICTY.

In an executive order President Donald Trump declared a national emergency in response to the ICC’s efforts, which the organization first announced in March. https://t.co/5yZL4IGh7h pic.twitter.com/9buvW0l5bh

— Navy Times (@NavyTimes) June 11, 2020

Sedaj, ko gre za usodo ameriških vojakov, se zgodba ponavlja in ZDA znova ne dopuščajo pregona svojih vojakov, osumljenih vojnih hudodelstev.  

Sodišče ICC s sedežem v Haagu je bilo ustanovljeno leta 2002 za pregon vojnih zločinov, zločinov proti človečnosti in genocida tam, kjer države same niso sposobne ali nočejo preganjati zločincev.

U.N. regrets Trump move against #ICC, says court must be protected - #DonaldTrump -

READ MORE: https://t.co/JoaJXIGsvA - pic.twitter.com/0SPK6wEmJO

— Shauntv (@shauntvGlobal) June 12, 2020

Jurisdikcijo ICC priznava 123 držav članic, med njimi tudi Slovenija.

ZDA niso bile nikoli članica ICC prav zaradi strahu pred možnostjo pregona Američanov.

Je pa Mednarodno kazensko sodišče sporočilo vsaj eno dobro vest: da bo, ne glede na sankcije ZDA, sodišče s svojimi postopki nadaljevalo.