Zakaj v ZDA ni »evropskega«, splošnega zdravstvenega varstva? Zaradi »ras«, opozarja ameriški nobelovec

Po vsem svetu te dni potekajo demonstracije zoper neenakopravnost in rasizem, kot posledica krutega uboja temnopoltega Georga Floyda s strani belopoltega policista.

Še posebej hudo je v ZDA.

Toda zakaj?

Non-Americans sometimes ask why the world’s richest major nation doesn’t have universal health care, says @paulkrugman: "The answer is race: we almost got [it] in 1947, but segregationists blocked it out of fear that it would lead to integrated hospitals" https://t.co/66InwUOAOw pic.twitter.com/Pazj7okW3F

— GREGOR STUART HUNTER (@gregorhunter) June 4, 2020

Odgovor na to nam daje ena od zadnjih kolumn Paula Krugmana v NYT, ki priznava, da so zadnji dnevi zelo težki za vse, ki imajo radi to države in da »pozna ljudi, ki spontano izbruhnejo v jok,« zaradi dogajanja.

Po Krugmanovi oceni »vsak dan prinese nov indikator našega zatona,« ker se država, ki je lahko naredila vse, »ne more izboriti s pandemijo, voditelj svobodnega sveta pa je postal uničevalec mednarodnih institucij in v zibelki moderne demokracije vladajo prihodnji avtoritarneži.«

»Le kako se je vse lahko tako sfižilo – in tako hitro?« se sprašuje Krugman.

Njegov odgovor, ki ga Američani poznajo je, da je bilo to mogoče zato, kot je dejal Joe Biden, ker je »originalni greh suženjstva danes umazal našo državo.«

»Neameriški prijatelji me včasih sprašujejo, zakaj najbogatejša velika država na svetu nima splošnega zdravstvenega varstva. Odgovor je rasa: Skoraj smo dobili univerzalno zdravstveno varstvo leta 1947, vendar so ga segregacionisti blokirali iz strahu, da bi to privedlo do integriranih bolnišnic (kar je Medicare dejansko naredil leta 1960). Večina držav, ki so kljub temu, da bi zvezna vlada nosila večino stroškov, zavrnile razširitev Medicaida v okviru zakona o dostopni zdravstveni oskrbi (Affordable Care Act), so nekdanje suženjske države,« opozarja Krugman.

Trump is taking America up to the brink of a race war: Paul Krugman | Raw Story https://t.co/8V6o9gdDs9

— Gia (@PistevoGa) June 5, 2020

Nato opozori še na delo znanega italijansko-ameriškega ekonomista Alberta Alesine, ki je nenadoma umrl 23. marca. In eno od njegovih najboljših del z veliko dokazi o tem, zakaj ZDA, za razliko od evropskih držav nimajo sistema »države blaginje« je prav delo, v katerem dokazuje, da je odgovor na to - »rasna delitev«.

V ZDA namreč veliko preveč ljudi meni, da bi s tem podpirali »tiste ljudi«, ki »niso kot mi.«

ZDA so danes sicer veliko manj rasistične kot nekoč.

Leta 1969 je samo 17 odstotkov belih Američanov odobravalo zakonsko zvezo med temnopoltimi in belci.

V času Ronalda Reagana je bila ta številka 38 odstotkov, leta 2013 pa se je vzpela na 84 odstotkov.

Paul Krugman: GOP would ‘cheer on’ Trump if he launched ‘a military coup’ - https://t.co/psaOxzyL2o

— Michael Fidler (@fidler_michael) June 7, 2020

Toda rasizma je v ZDA še vedno veliko.

Prav Donald Trump je tisti predsednik, ki je uspel mobilizirati prestrašeno »belo manjšino« v ZDA, čeprav si je »težko zamisliti moralno in intelektualno manj primerno osebo« za to delovno mesto, sklene Krugman, skeptičen, da bo Združenim državam Amerike res že kmalu uspelo preseči delitve.