Konec pandemije: Vlada morda nagaja tiskanim medijem, pokončala pa jih bosta koronavirus in internet

V Sloveniji je epidemija uradno preklicana. Toda za časopise in revije bodo nekatere omejitve še vedno veljale.

V lokalih jih na primer, zaradi nevarnosti prenosa okužb, še ne bodo smeli ponujati v brezplačno listanje in prebiranje svojim gostom.

»Naš Nacionalni inštitut za javno zdravje vztraja s prepovedjo prisotnosti revij in časopisov, medtem ko je direktor hrvaškega nacionalnega inštituta že pred dobrimi 14 dnevi prek javnih medijev pozval vse lastnike lokalov in vodje javnih institucij, naj časopise vrnejo bralcem – dobesedno v ‘kafiče in frizeraje’. Skratka, težko je razumeti to, lahko rečem, celo nagajanje!«, ocenjuje odgovorni urednik Dela Bojan Budja.

Prišel je čas za "Islandijo" pri nas.
Na kratko povzetek islandske revolucije 2008:
1. Odstop celotne vlade
2. Nacionalizacija banke
3. Referendum s katerim lahko ljudje odločajo tudi o poslovnih odločitvah
4. Sodni pregon odgovornih oseb
5. Preoblikovanje ustave s pomočjo naroda

— Krapež Sašo (@Kra1969) May 31, 2020

Tudi predsednica Društva novinarjev Slovenije Petra Lesjak Tušek opozarja, da država škodi tiskanim medijem.

»Gotovo se vsiljuje občutek, da gre za načrtno omejevanje in da malo celo diši po nagajanju. Verjetno je prenos vsebin tisti, ki vlado skrbi skoraj tako kot prenos virusa,« opozarja Petra Lesjak Tušek.

Kljub temu pa je zadeva bolj zapletena.

Omenjene omejitve so morda res nerazumne in verjetno res kažejo na poskus vlade, da tiskanim medijem s svojimi ukrepi prizadene kar največ škode, kajti tiskane medije v političnih krogih, ki so blizu Janševi vladi že dolga leta vidijo kot orodje »levice.«

Po svoje je to res - celo v sodbah se v Sloveniji tiskani mediji postavljajo na neko posebno, paradržavno raven uradnega komunikacijskega kanala predvsem levih vlad.

Ob tem so po upadu oglaševalskih prihodkov in napovedi rezov v javna sredstva tiskani mediji izgubili še naročnike v gostinstvu in javnih institucijah. Po oceni Bojana Budje, je začasnih odpovedi med tri in štiri tisoč.

Toda te številke je potrebno dodati na drastičen upad prodanih tiskovin.

Samo v zadnjih desetih letih je prodaja časnikov upadla za petdeset odstotkov ali več.

V tiskanih medijih stokajo, da jim država ne daje pomoči, kar sicer ni res, saj največje medijske hiše vsako leto dobijo večmilijonske zneske preko različnih razpisov.

Obenem je res, da gre za korporacije, ki so večinoma zasebne in svojih dobičkov v srečnih časih – ne delijo.

Njihovo politiko je nekoč prav v Nedeljskem dnevniku duhovito komentiral dr. Jože P. Damijan, ko je dejal:  »... ko se pooblači in se pripravlja nevihta, vsi ti kritiki - direktorji in njihove lobistične organizacije - še preden prvič kihnejo, prijokajo k vladi in želijo subvencije in državno pomoč. Oni bi pač privatizacijo dobičkov in socializacijo izgub.«

Tako seveda v prihodnje ne bo šlo. In prav zato bo prav koronavirus ne glede na ukrepe države drastično pospešil konec tiskanih medijev.

Čeprav naj bi bila življenjska doba koronavirusa na mehkejših materialih, na primer kartonu in časopisih krajša kot na kovini ali trdi plastiki se mnogi po tej krizi ne bodo več želeli dotikati medija, preko katerega bi se virusi lahko prenašali.

Tudi oblizovanje prstov ob listanju je postalo varnostno tveganje. Številni bralci so se zato že preselili na splet, kar opažamo tudi vsi tisti, ki ponujamo digitalne medijske vsebine. Časnike so že doslej kupovali večinoma starejši, ti pa so ogrožena skupina tudi zaradi koronavirusa. Zato vse bolj ostajajo doma in ne kupujejo več tiskovin.

Številni najbolj znani svetovni časniki, npr. Independent, Christian Science Monitor in podobni so se že pred leti popolnoma preselili na splet. In pri tem zmanjšali številčnost svojih redakcij tudi za 90 odstotkov.

Koronakriza pa pripravlja nov udarec za te medije. Najbolj se to vidi v ZDA.

V ameriški Louisiani sta zaradi krize časnik Times-Picayune in Advocate že odpustila deset odstotkov od svojih 400 zaposlenih, ostali pa delajo samo še štiri dni v tednu. Časnik The Plain Dealer iz Clevelanda v državi Ohio je odpustil 22 novinarjev – vključno z novinarjem, ki poroča o vprašanjih zdravja.

V Seattlu je časnik Strange prenehal izhajati in začasno odpustil 18 novinarjev.

#JehovahsWitnesses

“as demand for their stories soars, the decline of the business model that funds them is speeding up catastrophically”

US newspapers face 'extinction-level' crisis as Covid-19 hits hard https://t.co/yj01xiqANj

— IDIOCRAPOSTASY (@idiocrapostasy) April 18, 2020

Tampa Bay Times, največji časnik na Floridi, je po izgubi milijona dolarjev prešel na dvotedensko tiskano izdajo.

Predsednik uprave Paul Tash ocenjuje, da delajo »na sposojenem času« in da bo sledilo na stotine, če ne na tisoče zapiranj,« časnikov.

»Dogodek enak izumiranju bo najverjetneje majhne udaril res hudo, enako pa tiste, ki so deli večjih verig,« je ocenil.

V ZDA je samo med leti 2004 in 2018 ugasnilo 1800 tiskanih medijev.

Analitiki opozarjajo, da je časopisna industrija ena od tistih, ki ju bo pandemija koronavirusa udarila najmočneje.

Že samo v letu 2019 so ameriški časniki izgubljali od 5 – 10 odstotkov prihodkov v primerjavi z letom pred tem, zaradi pandemije pa so izgubili med 30 do 60 odstotki oglaševalskih prihodkov, ocenjuje Guardian.

Pri tem je še posebej nevaren propad lokalnih medijev, saj je kar 1300 skupnosti v ZDA že v popolnosti izgubilo »medijsko pokrivanje«.

Podjetje Gannett, ki ima v lasti lokalne medije, je od avgusta leta 2019 pa do danes izgubilo kar 94 odstotkov svoje vrednosti. Sledijo odpuščanja in 25 odstotno znižanje plač.

V Denver Postu so v zadnjih letih število novinarjev že zmanjšali za 70 odstotkov.

Selitev na splet pa po drugi strani ni enostavna, saj so zaslužki še zmeraj majhni, možnosti mikroplačil pa omejene.

Dokler ne bo uveljavljen sistem hitrih mikroplačil in se javnost ne bo navadila plačevati tudi za digitalne vsebine, vse medije čakajo težki časi.

Tiskane pa še posebej, pa če jim bo država nagajala - ali ne.