sreda, 27. november 2024 leto 29 / št. 332
Višek smrti? Resnično število žrtev koronavirusa bi lahko bilo 60 odstotkov višje od uradno sporočenih podatkov
Številne države sveta na različne načine štejejo umrle zaradi koronavirusa.
Nekatere k smrtnim žrtvam ne prištevajo tiste, ki imajo kakršne koli dodatne zaplete, ali pa ne štejejo tistih, ki su umrli za »pljučnicami«, vendar niso bili testirani na Covid-19.
Znani so primeri iz Italije, Španije, Švedske, Avstrije in mnogih drugih držav, kjer je koronavirus vstopil v domove za starejše in pokosil veliko število starostnikov.
Mnoge žrtve v teh domovih niso bile prištete k žrtvam virusa, kar so posebej izpostavili nekateri italijanski župani.
Italy’s coronavirus death toll likely much higher than reported #NewsGrit https://t.co/OmiEhiq3qk
— News Grit (@NewsGrit) April 4, 2020
Podobno velja za tiste, ki so se po nasvetu oblasti samoizolirali – in na koncu umrli doma.
Vendar obstaja še ena pot, da pridemo do vsaj približne, toda bolj resnične ocene o številu smrtnih žrtev – s primerjavo podatkov o številu smrti v podobnem obdobju lani, pred izbruhom pandemije, in letos.
To so naredili v obsežni analizi najprej pri Economistu, sedaj pa tudi v časniku Financial Times.
In podatki so zanimivi.
Ob primerjavi podatkov v 14 državah so ugotovili, da bi bilo »resničnih žrtev koronavirusa« v resnici za okoli 60 odstotkov več, kot pa kažejo uradne statistike.
V omenjenih 14 državah so našteli 122.000 smrtnih žrtev, kar je veliko več kot uradnih 77.000 smrtnih žrtev zaradi koronavirusa.
Pri tem so v Financial Timesu primerjali število smrti v omenjenih državah marca in aprila leta 2020 in marca in aprila v letih 2015-2019.
Global coronavirus death toll could be 60% higher than reported | Free to read https://t.co/r6zeTF8Ouy
— Bloody Survivor (@Sir_BenBoye) April 30, 2020
Ugotovili so okoli 50 odstotno povečanje mortalitete.
V vseh država, razen v primeru Danske je »višek smrti« presegal število umrlih zaradi koronavirusa.
Število smrti je po podatkih FT-ja zraslo za 60 odstotkov v Belgiji, 51 odstotkov v Španiji, 42 odstotkov na Nizozemskem in 34 odstotkov v Franciji.
Nekatere od teh smrti bi lahko bile povezane s kakšnimi drugačnimi razlogi, na primer s tem, da so se ljudje izogibali bolnišnicam. Toda glede na to, da se je mortaliteta najbolj povečala prav tam, kjer je bil izbruh pandemije najbolj uničujoč, to najverjetneje kaže, da so te smrti najverjetneje povezane neposredno s koronavirusom.
David Spiegelhalter, profesor univerze Cambridge je na primer že kritiziral oblasti v Veliki Britaniji, ki navajajo »veliko premajhne številke smrti«, kajti v tej državi štejejo samo »bolnišnične smrti«.
Podobne ugotovitve valjajo tudi za posamezna mesta.
Omenjena analiza bi lahko bila pomembna tudi za Slovenijo.
Statistični urad ima glede mortalitete zadnje (letne) podatke šele za leto 2018, ko je umrlo 20.485 prebivalcev.
Toda mesečni podatki niso na voljo.
Kolikšna je res smrtnost zaradi koronavirusa v Sloveniji bi lahko razkrila šele primerjava mesečnih podatkov o smrtnih žrtvah za marec in april letos, in primerjava s podatki o povprečnem številu smrtnih žrtev v teh mesecih v nekaj prejšnjih letih.
Covid-19 data - Tracking covid-19 excess deaths across countries | Graphic detail | The Economist https://t.co/phF5EDB8zR
— Colin (@cgonthefly) April 30, 2020
In če bi veljali isti sklepi FT-ja tudi za Slovenijo, potem bi moralo biti v Sloveniji danes v resnici že najmanj 180 žrtev koronavirusa, ne pa samo 89, kot jih kažejo uradni podatki.