Vohuni iz Kremlja obmolknili, CIA tava v temi - kakšni so Putinovi načrti?

Ključni ameriški vohuni iz Rusije so se "potuhnili" in pustili CIA-o in druge obveščevalne agencije v Washingtonu "v popolni temi", ko gre za namere Moskve pred prihodnjimi ameriškimi kongresnimi volitvami, poročajo ameriški mediji.

New York Times v članku "Viri iz Kremlja utihnili in pustili CIA v temi glede Putinovih načrtov za prihodnje kongresne volitve" poudarja, da so že pred dvema letoma ameriške tajne službe opozorile na ruske načrte, da vplivajo na predsedniške volitve v ZDA, predvsem na podlagi obveščevalnih podatkov, ki temeljijo na virih iz Kremlja ali pa tistih, ki so blizu ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu.

Vendar pa tokrat - pred volitvami v predstavniški dom Kongresa in tretjino Senata 6. novembra letos, obveščevalnim službam ZDA prav takšne informacije - manjkajo.

Uradniki ameriških obveščevalnih služb, ki so želeli ostati anonimni, so odkrili, da ne mislijo, da so njihovi viri v Moskvi razkriti ali pa ubiti, saj da so se menda "vdrli v luknje" zaradi agresivne ruske kontraobveščevalne kampanje, ki se je podala v lov za ameriškimi vohuni ter dopušča celo njihovo likvidacijo. V tem kontekstu vidijo tudi primer zastrupitve nekdanjega vohuna Sergeja Skripala v Združenem kraljestvu.

New York Times pravi, da so ameriška tehnološka podjetja in strankarske kampanje že prijavile hekerske poskuse iz tujine "s ciljem političnega vpliva". Direktor Nacionalne varnostne agencije Dan Coats pa trdi, da "namerava Rusija spodkopati ameriške demokratične institucije".

V tem trenutku ameriški obveščevalci niso sposobni z natančnostjo napovedati, kakšne so Putinove namere: ali bo poskušal vplivati na izid novembrskih volitev v ZDA, ali pa zgolj zasejati kaos in tako na splošno spodkopati zaupanje v demokracijo.

Čeprav ne morejo odkriti podrobnosti o svojih "izgubljenih virih" v Kremlju, nekdanji in sedanji visoki ameriški obveščevalni uradniki priznavajo, da je prišlo do "upada kakovosti informacij, zbranih iz Rusije".

Za oceno, kaj namerava ruska vlada, ZDA uporabljajo več oblik obveščevalnih prijemov, vključno z prestrezanjem informacij in vdori v računalniška omrežja. Američani to še vedno počnejo, zato je pritok tako pridobljenih informacij še vedno visok, mirijo domačo javnost visoki uradniki. Vendar ne morejo mimo dejstva, da so ljudje iz Kremlja ključni vir in dragoceni za oceno, ali za navidezno naključnimi dejanji na ruski strani obstaja tudi strategija spodkopavanja ameriških institucij.

Ameriški vohuni oziroma "viri, ki dobavljajo informacije iz Kremlja za račun ZDA", se lahko še naprej srečujejo zunaj ruskih meja s svojimi nalogodajalci iz CIA-e. Ker skrbna organizacija tajnih sestankov včasih traja celo več mesecev, med posameznimi srečanji lahko mine več časa, preden CIA dojame, da je njen vir izginil ali "obmolknil". Redkokdaj se zgodi, da se takoj ugotovi, da so "viri" iz Kremlja postali manj koristni ali da so se prestrašili. Šele po nekaj zamujenih sestankih uradniki in analitiki CIA lahko sklepajo, da je njihov vir "poniknil", ker je ocenil, da je postalo preveč nevarno in se je zato raje umaknil.

Za razliko od nekdanjega šefa CIA-e Johna Brennana, ki je trdil, da je Putin želel, da bi bil Donald Trump izvoljen za predsednika ZDA, Coats zdaj pravi, da Rusija poskuša oslabiti Združene države, zlasti pa, da Putin poskuša spodkopati ameriški demokratski sistem.

Po drugi strani je del ameriških obveščevalcev prepričan, da ni nobenih konkretnih podatkov, ki bi nakazali, da je Putin poleg širše kampanje spodkopavanja ameriške vere v demokracijo naročil svojim službam, da vplivajo na izzid volitev v ZDA novembra 2018. Ameriške obveščevalne službe sicer ne verjamejo, da je Putin spremenil svojo strategijo, vendar nimajo več poglobljenega dostopa do informacij iz njegovega "notranjega kroga".

Viri, ki so blizu Putinu in bi bili pripravljeni Američanom "dostavljati" občutljive informacije, so zelo redki, priznava ameriška stran. Združene države so jih imele le peščico zadnjih nekaj let, včasih pa so se lahko zanesle le na enega ali dva vira, ko je šlo za najpomembnejše podrobnosti o Putinu, priznavajo ameriški uradniki. Če bi tudi ti ljudje "utihnili", da bi se zaščitili, bi bilo za CIA-o zelo težko pridobiti vpogleda v to, kaj se dejansko dogaja v Moskvi.

Poleg tega jim je delo dodatno oteženo potem, ko je Rusija letos izgnala uradnike ameriških diplomatskih misij kot odziv na izgon ruskih diplomatov iz ZDA.

Razlogi, zakaj so ameriški viri v Moskvi nenadoma "poniknili" niso povsem znani, vendar visoki uradniki pravijo, da je situacija postala zelo zapletena potem, ko so celo Američani sami razkrili nekaj svojih virov. Tako je bila letos razkrita identiteta informatorja FBI Stefana Halperja, ki je govoril z ljudmi iz Trumpove kampanje za račun FBI, za kar je moral kasneje pričati pred Kongresnim odborom.

Čeprav ne menijo, da je to izzvalo večjo zaskrbljenost med ameriškimi vohuni v Rusiji, visoki uradniki iz obveščevalne srenje vendarle priznavajo, da takšna dejanja na dolgi rok - škodujejo.

"Razkrivanje vira je res slabo za naše delo," priznava John Sipher, veteran CIA, ki je zanjo delal 28 let, večinoma v Moskvi. "Edino, kar lahko ponudimo tem ljudem, je, da bomo storili vse, kar je v naši moči, da jih zaščitimo. Zato vse, kar ruši to zaupanje, povzroča škodo."