petek, 16. januar 2026 leto 31 / št. 016
"V peklu s Hitlerjem" - antisemitski grafiti na hiši Nobelovca
Elie Wiesel
Na rojstni hiši Nobelovca Eliezerja “Elie” Wiesela (1928), v mestu Sighet Marmatiei na severozahodu Romunije, ob meji z Ukrajino, so neznanci izpisali antisemitske grafite.
Romunska policija je sprožila preiskavo in išče storilce, ki so skazili fasado hiše s sporočili v rdeči barvi in s sovražno vsebino.
Grafiti so napisani na nekdanjem Wieselovem domovanju, ki je sicer pod zaščito države. V enem od le-teh se navaja, da je Wiesel, romunsko-ameriški pisatelj, profesor in politični aktivist, ki je preživel pekel holokavsta, sedaj “v peklu s Hitlerjem".
Romunska skupina za nadzor in boj proti antisemitizmu je pisanje takih sporočil označila kot "akt vandalizma", ki je uperjen “zoper spomin na Elieja Wiesela, spomin na žrtve holokavsta in duše preživelih v holokavstu", poroča Associated Press.
Wiesel in njegovi družinski člani so bili skupaj s 14.000 Judi maja leta 1944 deportirani iz Sigheta v taborišče Auschwitz.
Mati in mlajša sestra sta bili ubiti v taborišču, on in dve starejši sestri pa so preživeli.
Wiesel je vse svoje življenje posvetil boju za pravice manjšin in ostal neomajen zagovornik človekovih pravic
Wiesel je leta 1986 prejel Nobelovo nagrado. Bil je avtor 57 knjig, napisanih večinoma v francoščini in angleščini, vključno z romanom Noč, delom, ki temelji na njegovih izkušnjah ujetnika v koncentracijskih taboriščih Aushwitz in Buchenwald.
Skupaj s pisanjem se je ukvarjal tudi s humanistično profesuro na univerzi v Bostonu (ZDA), kjer so v njegovo čast ustanovili Center za judovske študije. Kot politični aktivist si je prizadeval za pomoč žrtvam zatiranja v krajih, kot sta Južna Afrika in Nikaragva. Podpiral je tudi žrtve genocida v Sudanu.
Javno je obsodil genocid, ki ga je zgrešila vojska Otomanskega cesarstva (na ozemlju današnje Turčije), ko je pobila in izselila veliko število Armencev.
Wiesel je vse svoje življenje posvetil boju za pravice manjšin in ostal neomajen zagovornik človekovih pravic.
Ob prejemu Nobelove nagrade za mir leta 1986 je človeštvu podal sporočilo "miru, odpuščanja in človeškega dostojanstva". Umrl je leta 2016.
