Hrvaški graničarji na meji z BiH pretepajo migrante, Avstrija zavrača sprejem novih

Rdeči križ skupaj z organizacijo Rdečega polmeseca (IFRC) opozarja na nasilje, ki ga izvajajo hrvaški graničarji na meji s sosednjo Bosno in Hercegovino. Po njihovih podatkih se vsak dan desetine ljudi, ki poskušajo prestopiti mejo, zdravi zaradi povzročenih poškodb. Tiskovna predstavnica IFRC Nicole Robicheau je dejala, da so nekateri migranti povedali, da so bili »pretepeni v rokah hrvaških graničarjev«, vendar IFRC teh navedb ni uspel preveriti.

Regionalni direktor IFRC za Evropo Simon Missiri pa je sejal, da morajo vlade zagotoviti »dostojanstvo in spoštovanje« za vse ljudi, kajti »želja za nadzorom neke meje ne opravičuje nasilje.« Po podatkih IRFC je v Bosno in Hercegovino letos vstopilo 8000 ljudi, kar je osemkrat več kot leta 2017, vključno z okoli 3000 v zadnjih štirih tednih, mnogi pa so prišli iz Afganistana, Pakistana, Irana, ali Sirije.

Kljub dogovorom EU na vrhu ter zadnjim sestankom voditeljev EU v Bruslju pa begunsko vprašanje še zmeraj razdvaja posamezne članice EU. Tako na primer avstrijska vlada ne želi sprejeti novih beguncev. Avstrijska vlada ne želi sprejeti niti 50 beguncev, kot razlog za to pa je Avstrija navedla, da je že leta 2015 dobila 150 000 prošenj za azil in je s tem dala najvišji prispevek k solidarnosti.

Avstrijski kancler Sebastian Kurz se je ob tem odzval na prošnjo italijanskega predsednika Giusepea Conteja, ki je zaprosil članice EU, da sprejmejo begunce, ki so v Italijo prišli po morju. S prijaznim, toda ostrim pismom je Kurz odgovoril, da Avstrija ni pripravljena pri sprejemanju dodatnih beguncev in migrantov. V svojem pismu se je Kurz zavzel za okrepitev vloge Frontexa, da bi begunce in migrante vrnili v države izven področja EU, s tem pa bi se razbremenila tudi Italija.

Avstrija, ki želi ustaviti ilegalno migracije opozarja, da v pristaniščih v Libiji trenutno 600 000 ljudi čaka na prevoze proti Evropi, zaradi česar bi bilo sprejemanje novih beguncev »kontraproduktivno.«

Sicer pa v Avstriji poteka tudi ostra debata med predsednikom države Aleksandrom van der Belenom in vlado, ker avstrijska vlada ni kritizirala generalnega sekretarja Svobodnjaške stranke Haralda Vilimskya, ki je predsednika Jean Clauda Junckerja obtožil, da je bil pijan, čeprav naj bi imel samo išijas in »bolečine v hrbtu« in s tem po oceni predsednika Avstrije »kot še nikoli doslej« obtožil predsednika Evropske komisije. Zato je zahteval, da naj generalni sekretar Svobodnjaške stranke takoj odstopi. Predsednik države je bil tudi nezadovoljen, ker Sebastian Kurz o tem vprašanju ni imel stališča.