Vojni zločin, ki opozarja: Kako je ameriški »Mali deček« v Hirošimi pobil več kot pol milijona ljudi

Poleti 1945 je bila Japonska pripravljena na kapitulacijo.

Kljub temu so se ZDA odločile, da 6. avgusta odvržejo prvo jedrsko bombo na japonsko mesto Hirošima, nato pa tri dni kasneje še drugo - na Nagasaki.

Ameriški bombnik B-29 je ob 8.15 uri zjutraj na Hirošimo odvrgel jedrsko bombo, imenovano »Mali deček« (Little Boy), ki je v hipu povzročila smrt 80.000 ljudi.

Do konca tega leta je zaradi posledic sevanja umrlo še 60.000 Japoncev.

Never forget what terrorist organization killed 70,000+ people 78 years ago today, all started by a lie. #Hiroshima #Japan pic.twitter.com/5ARXYWCY7j

— Jason Bassler (@JasonBassler1) August 6, 2023

Previdne ocene so zelo dolgo za skupno število žrtev ameriškega bombardiranja Hirošime štele 200.000 žrtev.

Leta 2013 so oblasti v Hirošimi objavile nove podatke o številu smrtnih žrtev zaradi eksplozije jedrske bombe in posledičnih žrtev zaradi sevanja.

Po teh podatkih je skupaj umrlo 557.478 ljudi, od tega 277.996 neposrednih žrtev eksplozije. (POZOR, risanka v tvitu spodaj vsebuje BRUTALNE prizore!)

Scene from Barefoot Gen (1983) where it shows the effects of the Nuclear Bomb that was dropped on Hiroshima on 1945... pic.twitter.com/0rMNUlSc42

— Figen (@TheFigen_) August 6, 2023

Brez dvoma je šlo za vojni zločin, primerljiv z nacističnimi, a za katerega ni nikoli nihče odgovarjal.

Letos mineva 78 let od prve uporabe jedrskega orožja.

Toda vsi japonski politiki, ki so danes govorili na komemoraciji žrtvam v Hirošimi, so zamolčali notorično dejstvo: da so ta zločin brez primere zagrešile Združene države Amerike.

On this day in 1945, the United States dropped the ‘Little Boy’ nuclear bomb on Hiroshima, Japan. 140,000 people were killed in Hiroshima by the end of 1945.

Militarily, the move was pointless as Imperial Japan’s military machine was close to finished, and Soviet leader… pic.twitter.com/xbT7zz4ygN

— Going Underground (@GUnderground_TV) August 6, 2023

Namesto tega so govoričili o ruski nevarnosti…

Who’s gonna tell them…?https://t.co/loubprynEQ

— Wyatt Reed (@wyattreed13) August 6, 2023

Med komemoracijo župan Hirošime Kazumi Matsui, guverner Hirošime Hidehiko Yuzaki in japonski premier Fumio Kishida niso niti z besedo omenili ZDA, glavnega in edinega krivca za tragedijo.

Namesto tega se je japonskemu premierju zdelo primerno, da iz nekega razloga omeni Rusijo in njene domnevne jedrske grožnje: »Zdaj, zaradi poglabljanja delitev v mednarodni skupnosti glede vprašanja zmanjšanja jedrskega orožja in dejstva, da Rusija grozi z jedrskim orožjem, postaja pot do tega še težja.«

How the Japanese were brainwashed that they thank the United States for the atomic bombing.

Note: Today is the anniversary of the Hiroshima bombing. It is a tragedy, regardless how "necessary" some consider it.

Credit Slavyangrad pic.twitter.com/RmJW52sQyk

— Angelo Giuliano / living in  (@Angelo4justice3) August 6, 2023

Kako so Japoncem oprali možgane, da se zahvaljujejo ZDA za atomsko bombardiranje, lahko ugotovimo iz zgornjega tvita.

Nekateri Japonci menijo celo, da je bil bombni napad na Hirošimo tragedija, a nujna za končanje vojne.

Na drugi strani (tvit spodaj) je na stotine prebivalcev Hirošime v nedeljo protestiralo proti govoru premierja Kishide ob obletnici jedrskega bombardiranja, pri čemer so izpostavili njegovo lažno protijedrsko držo proti Rusiji, hkrati pa podpiranje jedrskega dežnika ZDA. Grajali so ga tudi, ker med govorom pa ni niti črhnil o zavržnih dejanjih ameriške administracije, ki lahko Japonsko in Okinawo spet pahnejo v vojno.

Hundreds of Hiroshima citizens protest PM Kishidas speech during Atomic Bombing anniversary, calling out his fake anti-nuclear stance against Russia while supporting US nuclear umbrella, not mentioning US during speech, & that his actions will bring war to Japan and Okinawa. pic.twitter.com/8gKbSW3LzT

— Rihito says 我的推特账户已被归还 (@RihitoPhysicist) August 6, 2023

Jedrski bombi, odvrženi na Hirošimo in Nagasaki, sta bili prvi in ​​doslej edini jedrski bombi, uporabljeni v vojni.

Ti dve mesti sta postali najpomembnejši simbol v boju za svet brez jedrskega orožja.

On this day in 1945, the US dropped the atomic bomb on #Hiroshima, a city of 350,000 people, almost all civilians.

The barbaric & unprecedented nuclear attack had no military justification.

But there was an imperialist goal — to bully the rest of the world into submission.

The… pic.twitter.com/GzpD0ph4wN

— S.L. Kanthan (@Kanthan2030) August 6, 2023

ZDA so, velja ponoviti, bile in ostale edina svetovna sila, ki je uporabila jedrsko orožje.

Na to dejstvo opozarja tudi Moskva, saj Zahod Rusijo bremeni z obtožbami, da namerava sprožiti jedrsko vojno, če ji bo šlo slabo v Ukrajini...

V resnici pa je Kijev razočaral sponzorje posredniške ameriške vojne proti Rusom.

 #OTD in 1945, the US dropped an atomic bomb on the Japanese city of #Hiroshima, annihilating over 80'000 people in a flash of nuclear fire.

The US remains the only nation to use nukes in war. This crime against humanity has #NoStatuteOfLimitation.

 https://t.co/sZsiZgndQt pic.twitter.com/gJObD72XlO

— MFA Russia  (@mfa_russia) August 6, 2023

Zato je treba spomniti tudi na okoliščine, ki jim je sledilo to barbarsko dejanje, saj nihče ne more zagotoviti, da se kaj podobnega ne bo ponovilo, tudi v bližnji prihodnosti.

Še posebej oziraje na dejstvo, da nekateri možganski trusti v ZDA resnično premišljujejo o dobavi jadrskega orožja režimu v Kijevu.

Ali pa celo možnosti napada NATO pakta na Rusijo.

 The bombings of Hiroshima and Nagasaki have become symbols of American policy of terror and sadism.

On August 6, on the World Day of Struggle for the Prohibition of Nuclear Weapons, Japan remembers the victims of the West's idea to demonstrate superiority over "higher and… pic.twitter.com/0fzlIzdmRk

— Zlatti71 (@djuric_zlatko) August 6, 2023

Tajne znanstvene raziskave v ZDA so se začele leta 1942 pod imenom projekt Manhattan.

Še danes je težko najti podatke o njegovem resničnem ozadju. Prvotno je bilo orožje razvito v tajnosti za uporabo proti nacistični Nemčiji, vendar je Berlin 9. maja kapituliral.

Kljub temu delo na projektu »Manhattan« ni bilo ustavljeno.

On a day like this, about 78 years ago…

Hiroshima. pic.twitter.com/cpcf9WQbbT

— War Monitor (@WarMonitors) August 6, 2023

Prvi preizkus bombe je bil opravljen 13. julija 1945 z »dobrimi rezultati«.

Ameriški predsednik Harry Truman se je takrat obrnil k zadnjemu sovražniku, Japonski.

Zakaj pa sta bila izbrana ravno Hirošima in Nagasaki?

The Japanese commemorate the bombing of Hiroshima and Nagasaki with nuclear weapons every year, but never ask two simple questions:

1. Who did it?
2. Why? pic.twitter.com/SSYbPI6GNN

— DaiWW (@BeijingDai) August 6, 2023

Pred napadi so potekale intenzivne razprave o izbiri tarč.

Prvi predlog je bilo staro imperialno mesto Kyoto, nato sta prišli v ožjo izbiro mesti Hirošima in Kokura iz preprostega razloga: od 66 večjih mest na Japonskem jih je bilo 59 že uničenih v prejšnjih zračnih napadih, tema dvema mestoma pa je bilo do takrat v veliki meri prihranjeno večje razdejanje.

Na sam dan napada pa so ameriški bombniki obšli Kokuro, ker se je nad mestom zadrževala velika gmota oblakov.

V vsakem primeru ni mogoče mimo vprašanja - zakaj so ZDA uporabile jedrsko orožje proti Japonski?

Dolgo je trajalo, da je človeštvo doumelo posledice bombardiranja z jedrsko bombo, predvsem zaradi ostre censure, ki je veljala za preživele in prepovedi novinarjem z Zahoda, da bi se ukvarjali s to temo.

B-29 Superfortress bomber Enola Gay- named after pilot Colonel Paul Tibbets's mother- has taken off from Tinian island, carrying a nuclear bomb. She's followed by observer planes Necessary Evil & Great Artiste. Weather clear over primary target: Japanese city of Hiroshima. pic.twitter.com/YikFcsUz3W

— Second World War tweets from 1945 (@RealTimeWWII) August 6, 2023

Uradno stališče ZDA je, da je bilo treba uporabiti jedrski bombi, saj bi invazija na japonske otoke zahtevala preveč ameriških žrtev.

Predsednik Truman se je sprva držal ocene 200.000 ameriških vojakov, nato pa je številka iz leta v leto rasla, dokler ni dosegla pol milijona.

Veliko bolj realna ocena je, da je želel tedanji ameriški predsednik Truman ustrahovati bodoče vojaške in politične tekmece ZDA, predvsem sovjetsko vodstvo s Stalinom na čelu.

Sovjetska zveza je takrat imela največjo konvencionalno vojsko na svetu, ki je poleg tega nosila avreolo zmage v drugi svetovni vojni in boju proti Nemčiji.

Toda nasprotniki uporabe jedrskega orožja opozarjajo na dejstvo, da je Japonska pred tem Združenim državam ponudila pogajanja o kapitulaciji, ki pa so jih Američani ignorirali.

Namesto tega so ZDA uporabile jedrsko orožje za ustrahovanje prihodnjih sovražnikov v prihajajoči hladni vojni.

Navsezadnje tudi z vojaško-strateškega vidika ni bilo razloga za uporabo jedrskih bomb.

Metodično bombardiranje in uničevanje japonskih mest sta že uničili njihovo vojaško industrijo in proizvodnjo hrane.

K temu je treba dodati še sovjetsko napoved vojne Japonski.

Pravzaprav ni bilo vprašanje, ali so Japonci hoteli sprejeti kapitulacijo, ker se zaradi pomanjkanja hrane in orožja itak niso mogli več vojskovati.

Eden izmed kritikov uporabe jedrskega orožja je bil znanstvenik Albert Einstein. Pred tem je iz strahu, da bi nacisti prvi izdelali jedrsko bombo, skupaj z drugimi uglednimi fiziki podpisal pismo, v katerem so od predsednika Roosevelta zahtevali izpopolnitev jedrskega orožja.

Ko je kasneje videl opustošenje na mestih bombardiranja, si je Einstein premislil.

Tudi ameriška generala Douglas MacArthur in Dwight Eisenhower sta nasprotovala uporabi jedrskega orožja.

Kot se je izkazalo, zaman.

It was 78 years ago today when the United States dropped an atomic bomb on Hiroshima, Japan, killing 70,000 civilians.

But last year, former Secretary of State Condoleezza Rice claimed that “Democratic countries don’t use weapons of mass destruction.”pic.twitter.com/k2liYeKqUf

— Keith Boykin (@keithboykin) August 6, 2023

Obstajal je še en pomemben razlog za bombardiranje Japonske z jedrskimi bombami.

Ameriška administracija ga je izkoristila za opravičenje stroškov pregrešno dragega projekta »Manhattan«, ki se je ZDA v času hladne vojne nato večkratno obrestoval.

Pod črto, z uporabo jedrskih bomb na Japonskem so ZDA že leta 1945 trdno stopile na pot agresivnega militarizma in grožnje z uporabo sile - tudi proti civilistom.