torek, 24. september 2024 leto 29 / št. 268
Šestdeset let pozneje: Kaj je ostalo od čudovitih sanj Martina Luthra Kinga?
Raziskave javnega mnenja in ekonomske neenakosti med temnopoltimi in belimi Američani kažejo, da so sodobne ZDA še daleč od družbe, ki jo je slavni aktivist opisal v svojem zgodovinskem govoru. Vir: Posnetek zaslona, Twitter
Ta ponedeljek je minilo šestdeset let od množičnega pohoda na Washington pod vodstvom Martina Luthra Kinga, ko je imel ta slavni borec za človekove pravice govor, ki so si ga vsi zapomnili po zgodovinskem sloganu »I have a dream« (Imam sanje), v katerem je predstavil vizijo Amerike kot enakopravne družbe za pripadnike vseh ras in socialnih okolij.
Čeprav je šlo za manjše število ljudi v primerjavi z množico 250.000 oseb, ki je marširala leta 1963, je ta konec tedna potekal še en pohod s sporočilom, da ne gre za komemoracijo, temveč za nadaljevanje Kingovega boja in vizije.
Kot poročajo mediji, so bile nekatere glavne teme sistemski rasizem, sovražni govor in zločini iz sovraštva ter policijska brutalnost, iz česar bi lahko sklepali, da so današnje ZDA zelo daleč od tistih, iz Kingovih sanj.
Tega mnenja je po zadnjih raziskavah veliko Američanov.
I have a dream that one day this nation will rise up and live out the true meaning of its creed: 'We hold these truths to be self-evident: that all men are created equal.’
— Vala Afshar (@ValaAfshar) August 28, 2023
—Dr. Martin Luther King Jr. on this day 60 years ago, August 28, 1963 https://t.co/FjN1wwGN5S pic.twitter.com/PTC9IIwGcQ
V raziskavi, ki jo je izvedel raziskovalni center Pew iz Washingtona, je navedeno, da le 52 odstotkov državljanov ZDA meni, da je njihova država v zadnjih 60 letih naredila pomemben napredek na področju družbene enakosti, medtem ko se ta številka zmanjša na le 30 odstotkov, če se upoštevajo samo odgovori Afroameričanov.
FBI marca letos objavil, da je število zločinov iz sovraštva v letu 2021, zadnjem letu, za katerega so bili objavljeni ti statistični podatki, naraslo na 9.065 z 8.120 v letu 2020, kar je 11,6-odstotno povečanje.
Anketa NBC News je pokazala, da se večina Američanov ne strinja s trditvijo, da se v ZDA ljudi ocenjujejo po značaju in ne po barvi kože (52 odstotkov), ampak tudi, da je število tistih, ki menijo, da rasa ne vpliva na življenjske izkušnje v upadanju že več kot deset let.
Ankete iz let 2009 in 2010 so razkrile, da je takrat 60 odstotkov vprašanih menilo, da živijo v družbi, o kakšni je sanjal Martin Luther King, medtem ko je leta 2015, ko so v NBC News zadnjič zastavili to vprašanje, to menilo 54 odstotkov vprašanih.
Trenutno je takšnih 47 odstotkov, poroča ta medij.
Poleg tega je FBI marca letos objavil, da je število zločinov iz sovraštva v letu 2021, zadnjem letu, za katerega so bili objavljeni ti statistični podatki, naraslo na 9.065 z 8.120 v letu 2020, kar je 11,6-odstotno povečanje.
Remembering my father’s close work with Dr. Martin Luther King on the 60th anniversary of the March on Washington. pic.twitter.com/7Xv1tabgro
— Robert F. Kennedy Jr (@RobertKennedyJr) August 28, 2023
Na drugi strani washingtonski Inštitut za politične študije v svojem poročilu o družbeni neenakosti, objavljenem ob 60. obletnici znamenitega Luthrovega govora, navaja, da gospodarski prepad med temnopoltimi in belimi Američani kljub doseženemu napredku ostaja še naprej velik.
Trajalo bi 513 let, da bi temnopolti Američani v ZDA dosegli enakost, če bi se sedanji trendi nadaljevali.
To poročilo navaja, da so leta 1967 afroameriška gospodinjstva zaslužila 58 centov za vsak dolar dohodka belega gospodinjstva.
Leta 2021 je to razmerje pomenilo, da je afroameriško gospodinjstvo v povprečju zaslužilo 62 centov za vsak dolar, ki ga je zaslužilo belsko gospodinjstvo.
Navaja, da bi trajalo 513 let, da bi dosegli enakost, če bi se sedanji trendi nadaljevali.
August 28 marks the 60th anniversary of the March on Washington and the Rev. Martin Luther King Jr.’s “I Have A Dream” speech.
— The Associated Press (@AP) August 26, 2023
In 1963, more than 200,000 people poured into the nation’s capital to demand abolition of racial discrimination. pic.twitter.com/VaY9lffAx3
Malenkostno se je spremenila tudi porazdelitev bogastva v državi, saj so leta 2019 imeli Afroameričani 18 centov za vsak beli dolar v primerjavi z njihovimi predniki, ki so leta 1962 imeli 12 centov za dolar v lasti belcev.
Število Afroameričanov, ki imajo lasten dom, se je povečalo z 38 odstotkov leta 1960 na 44 odstotkov leta 2021, medtem ko je delež belcev poskočil s 64 odstotkov na 74 odstotkov prebivalstva.
On this day in 1963, Martin Luther King Jr. delivered his landmark speech
— AFRICAN & BLACK HISTORY (@AfricanArchives) August 28, 2023
"I Have a Dream" pic.twitter.com/9R435uGPND
Vrzel med temnopoltimi in belimi lastniki nepremičnin ne le, da se ni zmanjšala, temveč se je povečala.
Od Luthrovih sanj o enakopravnosti in strpni družbi je minilo 60 let, a rasizem v državi je ne le preživel, ampak se je, kot kažejo raziskave, še nekoliko utrdil...
