Pred 50 leti je Luna-24 dokazala vodo na Luni

Pred pol stoletja se je z Lune vrnila zadnja sovjetska lunarna postaja Luna 24. Samodejna postaja Luna 24 je odkrila na Luni vodo.

Na Zemlji je pristala 22. avgusta 1976.  Misija je  vrnila 170 gramov lunarne zemlje, katere analiza je prinesla prvi prepričljiv dokaz o vodi na Luni.

Izstrelitev in potek poleta

Sondo Luna-24 so izstrelili 9. avgusta 1976 s kozmodroma Bajkonur v Kazahstanu na jugu ZSSR.

48 years ago, humanity last brought lunar soil back to Earth.

In 1976, the Soviet Union's Luna 24 landed on the Moon, drilled 2.35 meters into the surface, and returned 170 grams of lunar material to Earth.

It was the last successful lunar sample-return mission until China’s… pic.twitter.com/IUDqMGC65y

— Cosmos Europa (@CosmosEuropa) August 21, 2026

Izstrelitev so izvedli ob 18:04:12 po moskovskem času.

Za utirjenje vesoljskega plovila v orbito je bila uporabljena nosilna raketa Proton-K z zgornjo stopnjo Blok D, ki je sondo z maso 5795 kg poslala na pot proti Luni.

Sonda je imela pristajalni odsek z vrtalnikom in vzletno stopnjo oz. povratno raketo za neposreden polet nazaj.

Pristanek, vrtanje in vrnitev na Zemljo

Po zaviranju je 14. avgusta postaja začela krožiti okoli Lune na višini 115 km. Za obkrožitev je potrebovala 119 minut. Osemnajstega avgusta je postaja po vžigu motorja KTDU-417 po samo šestih minutah mehko pristala v jugovzhodnem delu Morja kriz. Koordinate pristanka: 12°45' S, 62°12' V.

Vesoljsko plovilo je vrtalo do globine približno 225 cm in na Zemljo vrnilo 170 gramov regolita. Pri tem je bil ohranjen globinski vzorec tako da je bil v povratno kapsulo transportiran v obliki navitja na boben.

Povratna raketa, z maso 514,8 kg  je z Luninega površja vzletela 19. avgusta.

Pristajalni del z maso 34 kg je izvedel pristanek po balistični trajektoriji s 300-kratnimi preobremenitvami ob vstopu v atmosfero in uspešno pristal s padalom 22. avgusta, 200 km jugovzhodno od Surguta v ZSSR.

Znanstveni rezultati in zgodovinski pomen

Pregled vrnjenih vzorcev v vakuumski komori je prinesel prvi prepričljiv dokaz o vodi na Luni. Po poročanju medijev je bila vsebnost vode v luninih tleh približno 0,1 masnega %.

Odprava Lune-24 je bila zadnja sovjetska misija, ki je na Zemljo vrnila lunine kamnine, s čimer je zaključila serijo avtomatiziranih izstrelitev, ki so vključevale tudi sondi Luna-16 in Luna-20.

Me at the US Space and Rocket Center in Huntsville, AL in 1994 with a mock-up of the Soviet Luna 24 probe! #space #Luna #moon #Luna24 pic.twitter.com/etojCSg1W2

— Sean Sporman WTVY (@PonyProdWTVY) April 20, 2024

Do leta 2013 je bila ta odprava zadnji uspešen mehak pristanek na Luni.

Dosežki misije Luna-24 so pomemben mejnik v raziskovanju vesolja.

Podatki o navzočnosti vode na Luni so imeli daljnosežne posledice in se še vedno uporabljajo pri načrtovanju sodobnih lunarnih programov.

Veliko kasneje so vodo na Luni potrdile tudi sonde drugih držav.