Pozabite na Jurski park, znanstveniki so pravkar obudili čudaške starodavne črve

Mednarodni skupini raziskovalcev je uspelo odmrzniti in vrniti v življenje valjaste črve neznane vrste, ki so v sibirskem permafrostu preživeli 46 tisoč let.

Epohalno odkritje je dosegla skupina znanstvenikov Inštituta za fizikalno-kemijske in biološke probleme, črvi pa so bili v kriptobiotskem stanju, ki je »med življenjem in smrtjo«, saj se metabolizem upočasni na raven, kjer znakov življenja ni mogoče zaznati.

Scientists have revived a worm that was frozen 46,000 years ago — at a time when woolly mammoths, sabre-toothed tigers and giant elks still roamed the Earth https://t.co/vbJIDKWsC1 pic.twitter.com/GsepTQK8oq

— CNN (@CNN) July 28, 2023

Prejšnja spoznanja znanstvenikov so pokazala, da lahko bitja v kriptobiozi zdržijo največ 40 let, vendar so sibirski črvi očitno »prestali novo mejo«.

»To je najdaljši znani primer kriptobioze v zgodovini, ki presega vse doslej postavljene rekorde,« je povedal soavtor študije Teymuras Kurzchalia z Inštituta Max Planck za molekularno biologijo in celično genetiko v Nemčiji.

Ena od članic znanstvene ekipe, Anastasija Šatilovič, je preprosto oživila valjaste črve s postopnim odmrzovanjem permafrosta, v katerem so bili, in potem, ko so jim znanstveniki dali drugo življenje, so črve nahranili in rehidrirali.

Tako oživljeni so živeli le še nekaj dni, a jim je vseeno uspelo zaploditi in za seboj pustiti potomce.

It had survived in a state of cryptobiosis.https://t.co/wXofbtU68c

— Interesting Engineering (@IntEngineering) July 29, 2023

Po odtajanju črvov so znanstveniki z radiokarbonsko analizo rastlinskega materiala v obstoječem vzorcu lahko ugotovili, da usedline permafrosta niso bile odmrznjene najmanj 45.839 in največ 47.769 let.

Genetska analiza, opravljena v Dresdnu in Kölnu, pa je pokazala, da črvi pripadajo popolnoma neznani vrsti, ki je dobila ime Panagrolaimus kolymaensis v čast reki Kolimi, v bližini katere se je odkritje tudi pripetilo.

Med raziskavo so raziskovalci odkrili, da si Panagrolaimus kolymaensis »deli usodo« s Caenorhabditis elegans – drugo vrsto valjastih črvov, ki še danes živi in ​​ima sposobnost kriptobioze, prav tako pa je bilo ugotovljeno, da obe vrsti »pripravo« na to stanje pričneta pod podobnimi pogoji, z izločanjem vrste sladkorja - trehaloze.

»Z opazovanjem in analiziranjem teh živali se lahko dodatno informiramo o varstveni biologiji ali pa morda celo okrepimo in izpopolnimo metode za zaščito drugih vrst ali pa se vsaj naučimo, kaj storiti, da jih zaščitimo v teh ekstremnih razmerah, ki jih imamo zdaj,« je povedal za CNN Philipp Schiffer, vodja raziskovalne skupine na Inštitutu za zoologijo Univerze v Kölnu in eden od znanstvenikov, vključenih v raziskavo.