REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Odkrita zamolčana slika Tita: na pomemben sestanek 1949 je prišel takšen! Kriv je Stalin, ki je dan prej nanj poslal morilca

Odkrita zamolčana slika Tita: na pomemben sestanek 1949 je prišel takšen! Kriv je Stalin, ki je dan prej nanj poslal morilcaZaveznika in sovražnika: Tito in Stalin. Vir: YouTube

Predsednik Jugoslavije Josip Broz Tito se je zelo nenavadnega videza udeležil leta 1949 rednega vrha KPJ.

Sila presenetljiv Brozov stajling pa je bil posledica neuspelega atentata nanj, ki je spodletel Stalinovim ljudem.

Le en dan, preden se je prikazal na sestanku s piratsko prevezo čez desno oko, je atentator, ki ga je Stalin poslal v Beograd, streljal iz pištole na Tita in to iz neposredne bližine.

Brozu se je sicer uspelo pravočasno skloniti, tako da ga je krogla oplazila le po rami, druga pa se je odbila od stene, njeni delci pa razleteli vsepovsod.

Eden od njih je zadel Tita v desno oko.

Zgodovinarji že leta raziskujejo eno največjih skrivnosti, ki se nanaša na odnos med sovjetskim voditeljem Josipom Visarijonovičem Stalinom in Josipom Brozom. Gre za domnevne poskuse atentata na jugoslovanskega voditelja s strani ZSSR, saj viri pričajo o kar 22 neuspelih atentatih.

Najbolj znan je bil poizkus zastrupitve od strani ruskih zdravnikov, ki so jih iz Moskve poslali v Beograd.

Toda atentatorje so pravočasno prestregli na njihovi nalogi in jih vrnili Stalinu - v mrtvaških krstah.

Potrditev, da se je ta atentat res zgodil, pa je našel srbski zgodovinar Ljubodrag Dimić, ki je sestavil »Zbornik dokumentov jugoslovansko-sovjetskih odnosov med leti 1945 in 1956«, ki vsebuje 200 doslej neobjavljenih dokumentov iz ruskih arhivov.

Avtor sicer poudarja, da so številne zgodbe o možnih atentatih na Josipa Broza Tita ostale nepotrjene, vendar pa v novo odkritem prepisu pogovora med Stalinom in Titovim »človekom številka 2« Edvardom Kardeljem, Dimić pravi, da je našel dokaz, da se je t. i. »medicinski atentat« na Tita res zgodil.

Domneve o tem je med prvimi spodbudil eden od ljudi iz Titove varnostne službe in njegov soborec, general Milan Žeželj, nato je o tem pisal tudi Miladin Adamović v svoji knjigi »Brozovi strahovi«.

Če je zaupati trditvam generala Žežlja, je jugoslovanski maršal leta 1947, ko odnosi med njim in Stalinom niso bili več tako dobri, zbolel za vnetjem slepiča.

Trpel je grozne bolečine. Zdravniki so sklenili, da mora na operacijo.

Čeprav so takrat eno od sob v Titovi rezidenci preuredili v operacijsko dvorano z vsemi potrebnimi pripomočki, zdravniki in drugim zdravstvenim osebjem, so se v Belem dvoru nenadoma prikazali tudi ruski kirurgi s sporočilom, da jih je Stalin osebno poslal, da naj pomagajo Titu ...

Žeželj navaja, da jih je Tito sprejel domnevno le zato, da ne bi razjezil ruskega voditelja in da ne bi po nepotrebnem zaostril odnosov s Kremljem.

Iz dokumentacije, shranjene v arhivih prav tako izhaja, da so operacijo res opravili Rusi, a se Tito po njej ni dobro počutil, ker se mu je rana okužila in gnojila.

Titovi sodelavci so zato domnevali, da so bili medicinski instrumenti, s katerimi so ga Rusi operirali – »zastrupljeni«.

Potrditev, da je šlo za poskus atentata, je prišla tudi s strani samih kirurgov, ker so Titovi tovariši opazili, da se ruski kirurgi obnašajo zelo nenavadno.

Po besedah generala Žežlja, ruski zdravniki so delovali izgubljeno, veliko so popivali in kadili, ter bili vidno živčni, opotekajoč se pijani po rezidenci …

Sumničavi Žeželj jih je zato zaklenil v sobo in poklical Titove zdravnike, ki so nato uspešno opravili novo operacijo in rešili Tita.

Ko so naposled razkrili to Stalinovo zaroto, so ruske zdravnike vrnili Stalinu, vendar v krstah, piše časnik Kurir.

Po neuspelem atentatu je Tito poslal Stalinu naslednje sporočilo:

»Tovariš Stalin, nehaj pošiljati svoje agente v Jugoslavijo z ukazom, da me ubijejo. Ujeli smo že sedem tvojih ljudi, ki so to nameravali storiti. Če se to ne ustavi, bom prisiljen poslati svojega človeka v Moskvo, in če to storim, mi zagotovo ne bo potrebno pošiljati še drugega.«

Spodaj si pa lahko ogledate prvi Brozov govor v angleškem jeziku.

Kot je tedaj poročala agencija AP se je Tito »pokazal kot velik državnik, ki je poiskal zaveznike, kjer je mogel, da bi ohranil neodvisnost svoje države.«