REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Najstarejša vojska na svetu: šteje že 2.200 let, imajo jo pa za osmo svetovno čudo!

Najstarejša vojska na svetu: šteje že 2.200 let, imajo jo pa za osmo svetovno čudo!Najstarejša vojska na svetu. Vir: Twitter

700.000 ljudi in več kot 36 let je bilo potrebno za dokončanje mavzoleja prvega kitajskega cesarja Jin Shi Huanga, kompleksa, ki se razprostira na 56 kvadratnih kilometrih in ki ga varuje najbolj impresivna vojska, ki je kdajkoli obstajala - tista iz gline.

Ta množična armada čuvajev je simbol cesarja, ki je bil obseden z idejo večnega življenja.

Cesar Qin Shi Huang je bil prvi vladar, ki je pokoril in združil razpršene in sprte kitajske dežele ter na Kitajskem ustanovil eno cesarstvo. Postal je prvi cesar v zgodovini Kitajske in zaključil predhodno epoho, znano kot »čas vojnih držav«.

V spominu Kitajcev je zapisan kot priljubljena zgodovinska in mitološka osebnost.

V resnici so kitajski zgodovinarji pa tudi javnost še danes razdeljeni - kako označiti prvega kitajskega cesarja?

Prvi kitajski cesar Jin Shi Huang. Vir: Wikipedia

Kot tirana, nezakonskega sina, strahopetca, vraževernega brezčutneža in megalomana … ali kot reformista, deloholika, vizionarja?

Kakor koli, dejstvo je, da tudi beseda Kitajska (China) izhaja iz njegovega imena. Njegovo ime je povezano tudi z junakom Andersenove pravljice »Slavček in kitajski cesar«.

Ustanovitelja dinastije Qin (Čin) lahko primerjamo z dosežki Aleksandra Makedonskega, Napoleona, Vladimirja Iliča Lenina - posameznikov, ki so preretresali družbe do temeljev in korenito spremenili življenje ne samo domače države, temveč tudi sosednjih in širše ...

Leta 221 pr. Kr. je združil vso današnjo Kitajsko pod svojo oblastjo. Uvedel je številne reforme: večina privilegijev lokalnih fevdalcev je bila odpovedana; poenotil je denarni sistem in pisavo; država je ustvarila skupno cestno omrežje, ki povezuje največja mesta na Kitajskem.

V času vladavine Qin Shi Huanga je bila zgrajena ena od najmočnejših obrambnih struktur tega časa - Kitajski zid, namenjen zaščiti kitajskih dežel pred sovražno nastrojenimi nomadi.

Zaradi svoje krute in brezobzirne vladavine ni bil ravno priljubljen med podložniki, zato ni nenavadno, da je bil tarča tudi več atentatov.

Verjetno od tod izhaja njegova želja po nesmrtnosti.

Ni dvoma, da se je Jin Shi Huang zelo bal smrti, zato je vse do svoje smrti hrepenel, da najde eliksir večnega življenja.

Na straži ob cesarjevem zadnjem počivališču. Vir: Twitter

Na različne odprave za skrivnostnim napojem nesmrtnosti je poslal več kot 8.000 svojih ljudi, vendar zaman.

Ker si je prvi kitajski cesar želel varovanje tudi po smrti, je ukazal izdelavo mogočne glinene vojske, ki ga je ščitila skozi stoletja …

Tako je nastalo osmo svetovno čudo - cesarjev mavzolej, zgrajen v tedanje prestolnici Čang'anu (današnji Šian) v provinci Šansi.

Mavzolej straži mogočna vojska, ki jo sestavlja več kot 8000 figur, podob vojakov v naravni velikosti, narejenih pred več kot 2200 leti. Vir: Twitter

Mavzolej straži mogočna vojska, ki jo sestavlja več kot 8000 figur, podob vojakov v naravni velikosti, narejenih pred več kot 2200 leti, nato stoletja pozabljenih in potem odkritih povsem po naključju - ko se je leta 1974 lokalni kmet namenil izkopati vodnjak in pod zemlji našel tisto, kar danes velja za Osmo svetovno čudo.

Takoj po odkritju so z izkopavanjem nadaljevali arheologi in v 5-metrski jami kmalu našli okoli 1.000 vojakov.

V nekaj letih so odkrili še tri jame, 130 lesenih kočij, 520 konjev in 40.000 kosov orožja.

Vsako leto ruševine mavzoleja v provinci Šansi, globoko v gorah osrednje Kitajske, obiščejo milijoni ljudi.

Kompleks grobnice je sestavljen iz zapletene mreže podzemnih jam, ki so do vrha polne z dobrinami, ki jih cesar potrebuje za posmrtno življenje, vključno z reprodukcijo njegove vojske, članov družine, postreščkov, konjev in drugega osebja, vse izdelano iz neloščene in trdo žgane gline rdečkastorjave barve, ki jo imenujemo terakota.

Vojska je umeščena v mavzolej približno 1,5 kilometrov vzhodno od groba Jin Huanga in na treh nivojih na lokaciji približno 33 kilometrov vzhodno od mesta Sian (Xian), ki velja za zibelko kitajske civilizacije.

Najprej so bile izkopane figure - podobe vojakov v naravni velikosti, ki so bile na globini od 4 do 8 metrov.

Podobe vojakov so bile zakopane na globini od 4 do 8 metrov. Vir: Twitter

Zanimivo je, da se figure med seboj nekoliko razlikujejo po velikosti, ki je določena glede na njihove vloge: častniki so višji, kmetje pa nekoliko nižji. Prav tako se glede na čin razlikujejo tudi njihove pričeske in bogastvo oblek.

Vojska iz terakote je na las podobna pravi vojski - sestavljajo jo častniki, konjeniki, lokostrelci, pehota, vozniki kočij ...

Največja posebnost vojščakov iz terakote pa je obraz vsakega posameznega vojaka – vsak ima unikatne izrazne poteze, zato med vojaki ni mogoče najti dveh enakih. Strokovnjaki domnevajo, da je temu tako, ker so kipe izdelali lokalni rokodelci po modelu resničnih vojakov.

Posebnost vojščakov iz terakote je obraz vsakega posameznega vojaka – vsak ima unikatne izrazne poteze, zato med figurami vojakov ni mogoče najti dveh enakih. Vir: Twitter

Povprečna višina vojakov je okoli 1,7 metra, a tehtajo približno 200 kilogramov.

Po končani izdelavi so jih v jame postavili skladno z vojaškimi pravili - glede na rang in dolžnosti.

Nato je pred več kot dvema tisočletjema sledilo prikrivanje, da bi zaščitili mavzolej pred radovedneži in roparji – zato so skalnate jame obložili z lesenimi tramovi in zaprli z leseno streho. Čez to so nasuli več metrov zemlje in s tem za dolgo časa zagotovili, da je bila dolgo ohranjena skrivnost mavzoleja in misteriozne cesarjeve vojske.

Kitajci so po odkritju najdišča na ruševinah mavzoleja postavili muzej, imenovan Muzej prvega cesarja dinastije Jin, ki so ga odprli za obiskovalce že leta 1979, kljub dejstvu, da je bil v celoti dokončan šele leta 1994.

Vendar bo del mavzoleja ostal za vedno zaprt, ker kitajska vlada najbrž ne bo nikoli dovolila, da bi bila celotna grobnica pokopana zaradi starodavnih verovanj in obredov.

En majhen odsek je sicer odprt za turiste, ampak glavna grobnica pa bo verjetno za vedno ostala daleč stran od oči javnosti.

Podrobnosti na vojakih iz terakote so tako natančne, da se lahko zazna tudi črta rasti las. Figure so obrnjene proti vzhodu in v bojni formaciji.

Leta 1980 sta bili odkriti dva kočiji 20 metrov zahodno od cesarjevega groba. Vsaka je bila sestavljena iz 3.000 različnih delov, vlekli so ju pa 4 konji.

Izvedelo se je tudi, da je bil tekom gradnje izdan ukaz, da morajo biti ubiti vsi delavci, ki so grobnico preveč dobro poznali.

Poleg pripadnikov vojske so arheologi v mavzoleju odkrili tudi glasbenike, uradnike, akrobate in celo konkubine iz terakote, kar nakazuje, da si je cesar želel, da bi drugi skrbeli zanj in ga zabavali, tudi potem, ko bo umrl.

Zanimivo je, da so cesarji pred njim pokopavali žive ljudi, zato njegova odločitev, da pokoplje kipe ljudi, narejene iz gline – dejansko pomeni velik civilzacijski korak naprej.

Svetovno znani vojščaki so zato tudi po tej plati - eno najpomembnejših arheoloških najdb 20. stoletja.

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek