REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

»Jedci krompirja«: napaka ali mojstrovina? Prvič razstavljene skrivnostne van Goghove skice

»Jedci krompirja«: napaka ali mojstrovina? Prvič razstavljene skrivnostne van Goghove skiceVincent van Gogh, avtoportret. Vir: Wikipedia

V muzeju Van Gogh v Amsterdamu je razstavljena zbirka pripravljalnih risb Vincenta van Gogha za »predelavo« znane slike »Jedci krompirja« iz leta 1885.

Slika prikazuje kmečko družino pri večerji, osvetljeni z brlečo oljno svetilko, zdaj pa naj bi bila ta mojstrovina prvič razstavljena, ker je v času nastanka niso sprejeli kupci, ob tem pa niti prijatelji in družina slavnega slikarja.

Večina del, ki jih je van Gogh ustvaril na Nizozemskem pred odhodom v Pariz je temnih in težkih.

V njih zasledimo njegovo sočustvovanje z revnimi, zapostavljenimi rudarji, kmeti in delavci. Izražajo tudi njegovo globoko versko usmiljenje do teh ljudi in upanje, da njihovo mukotrpno delo ni bilo zaman.

Leta 1885 je naredil več različic teme Jedci krompirja.

Vincent van Gogh, Jedci krompirja. Vir: Wikipedia

Nizozemski umetnik pa je po drugi strani upodobitev kmečke družine iz vasi Nuenen, ki se je zbrala ob pogrinjku na mizi, obloženi s krompirjem, štel za eno od štirih svojih del, ki bi jih lahko imeli za pomembna, skupaj s Spalnico, Sončnicami in portretom Augustine Raulin.

Navkljub vztrajnim in za tisti čas nenavadno akademskim prizadevanjem umetnika, o čemer priča več kot 50 pisem, skic, risb in slik, razstavljenih v muzeju Van Gogh v Amsterdamu od petka, je slika »Jedci krompirja« naletela na skoraj soglasno neodobravanje, celo med njegovimi najbližjimi prijatelji.

Po petih letih in stalnih duševnih stiskah, ki so kulminirale z odrezanim ušesom decembra 1888 in prostovoljno hospitalizacijo v sanatoriju v Saint-Remyju v Provansi, je van Gogh prosil mamo in brata Thea, naj mu pošljeta risbe kmeta iz Nuenana, da bi jih uporabil kot navdih za novo različico.

V pismu bratu je Vincent opisal »idejo prikaza navadnih ljudi, tistih, ki obdelujejo zemljo, kako obedujejo v soju svetilke.«

Toda van Goghu tega načrta ni uspelo uresničiti, ker je 29. julija leta 1890 storil samomor.

Zdaj pa bodo prvič redko videne pripravljalne skice, ki jih je narisal v začetku tega leta, eksponati na razstavi »Jedci krompirja«: napaka ali mojstrovina«.

Delite članek