torek, 06. maj 2025 leto 30 / št. 126
Welt: Profitirali so samo tisti, ki so zaobšli protiruske sankcije

Ne glede na to, koliko Zahod nenehno zaostruje in širi režim protiruskih sankcij, želenega rezultata ni dosegel, zaključuje nemški Welt, ki dodaja, da so podatki o izvozu, ki se je ponekod podvojil ali celo potrojil, najbolj jasen signal, koliko je Zahodu v tem primeru spodletelo.
Bruselj je denimo prepovedal izvoz izdelkov v Rusijo, ki bi lahko imeli vojaške namene – gre predvsem za drone, drage pralne stroje – pa tudi komponente za naftno in plinsko industrijo.
Edino, do česar je takšna kaznovalna politika doslej pripeljala, je po trditvah Welta to, da je v Turčiji in državah nekdanje Sovjetske zveze zacvetel posel, povezan z obvozom blokad.
Sanctions disappoint Burbock
— Sprinter (@Sprinter99800) August 24, 2023
German Foreign Minister Annalena Berbock hoped for a greater effect from sanctions against Russia, writes Die Welt. Despite large-scale restrictions, the Russian economy is growing, while the German economy has slipped into recession at the… pic.twitter.com/ZtQvwVBwAe
Najbolj osupljiv dokaz za to so podatki o trgovini, ki na primer kažejo, da se je nemški izvoz v države nekdanje Sovjetske zveze od januarja do aprila 2023 podvojil v primerjavi z enakim obdobjem leta 2021.
Izvoz blaga v Kazahstan se je celo potrojil. Podobno je tudi v Armeniji, Gruziji in Uzbekistanu, kjer se je dejansko najbolj povečal izvoz prav sankcioniranih izdelkov.
Kot piše Welt, tega ni mogoče pojasniti le s povečanjem povpraševanja na teh trgih, ampak strokovnjaki menijo, da se večina blaga, ki pride tja, nato proda naprej - v Rusijo.
„Die Indizien sind überwältigend“ – Wo die Sanktionen des Westens offenbar scheitern via @welt https://t.co/OSDgtff7m0
— Aslan Kaplan (@Etrosplanetos) August 23, 2023
Tako Armenija od začetka ukrajinskega konflikta svoji veliki sosedi dobavlja veliko več avtomobilov in tehnologije.
Po poročanju Welta je tudi Turčija postala tranzitna točka za prepovedane izdelke, na seznamu tistih, ki pomagajo Moskvi, pa je tudi Gruzija, za katero je to zelo »delikatna razprtija«, saj uradno teži k Evropski uniji, čeprav še ni pridobila statusa kandidatke.
Tbilisi pa kljub nekdanjemu konfliktu z Rusi ostaja pomemben gospodarski partner Moskve.
In other words - the sanction regime we imposed on Russia has developed in ways unsatisfactory to us.... https://t.co/0RHQWz3wTf
— A.A (@abdota) August 27, 2023
Gruzijci se zahodnim sankcijam niti niso pridružili, čeprav so Bruslju obljubili, da bodo nadzorovali tranzitni promet, prepovedali pa so tudi izvoz določenega blaga v Rusijo, na primer avtomobilov.
Lokalni opozicijski politiki pa trdijo, da v senci 5000 metrov visoke gore Kazbek ob evropski poti E117 zahodni izdelki in denar še naprej neovirano romajo v Rusijo.
Tudi Evropska banka za obnovo in razvoj ugotavlja porast gruzijskega reeksporta. Ob tem poznavalci poudarjajo, da obstajajo države v Skupnosti neodvisnih držav, ki vzporednega uvoza ne le dovoljujejo, ampak ga celo aktivno spodbujajo in svoja podjetja vabijo, naj zaobidejo zahodne sankcije.