sobota, 11. januar 2025 leto 30 / št. 011
Tajni sodni sistem je dodelil več kot 100 milijard dolarjev javnega denarja zasebnim korporacijam
Sodišča za reševanje sporov med vlagatelji in državo (ISDS) so po najobsežnejši analizi doslej zasebnim vlagateljem dodelila več kot 100 milijard dolarjev javnega denarja.
Kontroverzni arbitražni sistem, ki korporacijam omogoča, da tožijo vlade za odškodnino zaradi odločitev, za katere trdijo, da vplivajo na njihov dobiček, večinoma poteka za zaprtimi vrati, nekatere odločitve pa ostajajo tajne.
Celebrating World Environment Day, together w/ @TNInstitute @TradeJusticeMov @PowerShift_eV @IPS_DC launched Global ISDS Tracker - gathered 1,300+ cases to show how secretive corporate tribunals are delaying climate action and threatening our future. https://t.co/CcTj5bKWhy pic.twitter.com/wATNZOTuw1
— International Accountability Project (IAP) (@4accountability) June 7, 2024
Baza podatkov ISDS, ki je pravkar vzpostavljena, je pokazala, da je bilo doslej iz javne blagajne vlagateljem izplačanih 114 milijard dolarjev – približno toliko, kot so bogate države leta 2022 namenile za »podnebno pomoč«, poroča Guardian.
Podjetja, ki se ukvarjajo s fosilnimi gorivi, so imela daleč največje koristi od korporativnih sodišč, z 80,21 milijarde dolarjev od leta 1998, navaja spletna stran.
the ISDS chapter - companies can sue member states governments in secret parallel courts - there is a huge financial risks of lawsuits. https://t.co/1XopIjDlVx
— Transfer Wire (@transferdicky) June 7, 2024
Če se bodo sedanji trendi nadaljevali, bo za poravnavo primerov, ki so trenutno v pravdnem postopku, izplačanih vsaj še 48 milijard dolarjev, ugotavlja raziskava.
“The data backs up what we’ve been saying for years: ISDS is the secret weapon for fossil fuel companies against climate laws. Corporate courts are also used to threaten governments not to give in to popular local or national demand for climate action...” https://t.co/ECo9wRr0q9
— michael j. starace (@j_starace) June 7, 2024
Lucia Bársena iz Transnacionalnega inštituta, ene od treh skupin, ki so ustvarile zadevno zbirko podatkov, pravi, da »podobno kot je britanska vlada lastnikom sužnjev plačala približno 7 bilijonov funtov današnjega denarja za odpravo suženjstva, mehanizem ISDS ohranja sistem, v katerem korporativni storilci končno dobijo plačano za to, da delaš pravo stvar, ali pa vsaj prenehaš delati napačno«.
En 5 años se aprobaron 7 acuerdos comerciales en la UE con casi ninguna oposición. Necesitamos representantes que rechacen estos tratados que solo benefician a la europa del capital. #eleccioneseuropahttps://t.co/bpxihRxrit
— Lucía Bárcena (@Luciabarce) June 7, 2024
»Ta denar bi morali porabiti za odškodnine za nedolžne žrtve globalnega segrevanja, ne pa ga dati korporacijam, ki so odgovorne za njegovo izzivanje,« je dodala Lucia Bársena.
Tom Wills, direktor Justice Trade Movement, ki je tudi eden od ustvarjalcev baze podatkov, je dejal, da je »ISDS skrivno orožje podjetij za fosilna goriva proti podnebnim zakonom«.
"Tom Wills, director of TJM, said the tracker proves what trade and climate justice groups have said "for years: ISDS is the secret weapon for fossil fuel companies against climate laws."
— pepetmurri (@pepetmurri) June 7, 2024
From https://t.co/OA6lGcs13J
»Korporativna sodišča se uporabljajo tudi za grožnje vladam, naj ne popustijo priljubljenim lokalnim ali nacionalnim zahtevam po podnebnih ukrepih.
To je treba ustaviti,« je zaključil Wills.
Fossiele energiebedrijven zuigen miljarden uit de samenleving via ISDS https://t.co/ZkVENsPhb2 pic.twitter.com/elveCFrs9u
— Duurzaam (@duurzaam) June 7, 2024
Sistem ISDS daje vlagateljem pravico, da tožijo države za milijarde dolarjev, ko na njihove pričakovane dobičke vplivajo javni ukrepi, kot so zeleni predpisi.
V nasprotju z nacionalnimi sodišči razsodišča ISDS vlagateljem omogočajo, da oblikujejo senate, ki bodo obravnavali njihov primer, kar ustvarja »očitna tveganja pristranskosti, navzkrižja interesov, morebitnega neprimernega ravnanja in drugih zlorab moči«, navaja poročilo ZN iz oktobra lani.