REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Svarilo iz Budimpešte: Brez ruskega plina bomo na Madžarskem zmrznili, delovna mesta pa bodo izginila

Svarilo iz Budimpešte: Brez ruskega plina bomo na Madžarskem zmrznili, delovna mesta pa bodo izginilaV letni porabi 85 odstotkov predstavlja ruski plin, brez katerega ne bi bilo ogrevanja stanovanj, industrija pa bi se ustavila, je dejal državni sekretar na madžarskem zunanjem mnistrstvu Tamás Menczer. Vir: Posnetek zaslona, Twitter
Brez ruskega plina bo Madžarska zmrznila, ne bo ogrevanja stanovanj, industrija se bo ustavila, delovna mesta izginila...

Brez dolgoročnega dogovora z Gazpromom bi se industrija na Madžarskem ustavila in v stanovanjih ne bi bilo ogrevanja, je dejal državni sekretar madžarskega zunanjega ministrstva Tamás Menczer.

Tako je komentiral izjave opozicije, da naj bi bila pogodba z rusko družbo za Budimpešto draga in brez kakršne koli koristi, poročajo madžarski mediji.

»Od letne porabe plina na Madžarskem je 85 odstotkov ruskega plina. Te količine v doglednem času ni mogoče nadomestiti, torej bo brez ruskega plina Madžarska zmrznila, ne bo ogrevanja stanovanj, industrija se bo ustavila, delovna mesta izginila,« je zapisal Menczer na Facebooku.

Dodal je, da ruski plin pomeni zanesljivost oskrbe in energetsko varnost.

Po besedah ​​državnega sekretarja ministrstva za zunanje zadeve Madžarske so visoke cene surovin posledica »škodljive politike sankcij Bruslja, ki ruske proizvajalce energije izriva iz Evrope«.

Menczer je še spomnil, da si Madžarska prizadeva za diverzifikacijo oskrbe z energijo: poleg Gazproma je Budimpešta podpisala dolgoročno pogodbo s Shellom, obstaja dogovor o dobavi plina iz Azerbajdžana, možnost nakupa energije iz Katarja, Turčije in Romunije.

Zunanje ministrstvo Madžarske je že večkrat sporočilo, da si država prizadeva za diverzifikacijo oskrbe s plinom, vendar ruskih energentov v kratkem ne bo mogoče nadomestiti.

Poleg povečanja uvoza azerbajdžanskih surovin se Budimpešta zanima za povečanje dobave utekočinjenega naravnega zemeljskega plina (NLG) prek terminala na hrvaškem Krku in razvoj plinskega polja v Romuniji.

Budimpešta po besedah ​​zunanjega ministra Pétra Szijjárta razmišlja tudi o možnosti uvoza nafte iz Ekvadorja, če bi se kopenski tranzit ruskih energentov čez Ukrajino ustavil.

Szijjártó je pred tem opozoril, da je bil med njegovim obiskom v Dohi dosežen dogovor, po katerem lahko energetski družbi Madžarske in Katarja začneta pogajanja o dobavi utekočinjenega zemeljskega plina čez približno tri leta. Po njegovih besedah ​​potekajo pogajanja tudi med omanskimi partnerji na ravni strokovnjakov in podjetij o morebitnem začetku uvoza nafte in zemeljskega plina.

Zunanji minister Madžarske je izpostavil, da dogovori z državami Perzijskega zaliva o dobavi nafte in plina Madžarski ne pomenijo zavračanja pogodbe z Rusijo, temveč so usmerjeni v diverzifikacijo.

Septembra 2021 sta Madžarska in Gazprom podpisala pogodbe za dobavo 4,5 milijarde kubičnih metrov plina na leto za naslednjih 15 let, od tega gre 3,5 milijarde kubičnih metrov preko Turškega toka, preko Srbije, ena milijarda pa preko Avstrije.

Obseg pogodbe ustreza približno 12,3 milijona kubičnih metrov plina na dan. Avgusta 2022 je Szijjártó sporočil, da je podpisal pogodbo z Gazpromom, po kateri bo od 1. septembra v državo prek Turškega toka dobavljenih dodatnih 5,8 milijona kubičnih metrov plina na dan.

Med njegovim obiskom v Moskvi marca 2023 je bilo napovedano podaljšanje sporazuma o dodatnih dobavah.

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek