sreda, 04. december 2024 leto 29 / št. 339
Slovenija in Nemčija: Enaka politika sankcij proti Rusiji, enaki gospodarski rezultati »stavkovnih republik«
Ko je slovenska vlada tako po začetku svojega mandata leta 2022 v vsem, predvsem pa glede sankcij Rusiji prekopirala »nemško pot«, smo opozarjali, da bo to pripeljalo do zmanjšanja industrijske proizvodnje ter posledično tudi do težav s proračunom in financami.
In to se res dogaja. Slovenija in Nemčija sta si zelo podobni predvsem po številu in intenzivnosti stavk.
Podatki iz novega poročila, ki ga je objavil nemški Inštitut za ekonomske in družbene vede (WSI), kaže, da je Nemčija leta 2023 zabeležila močno povečanje »industrijskih akcij in delovnih sporov.«
Lani so v Nemčiji zabeležili skupno 312 delovnih sporov, leta 2022 pa 225, piše v poročilu.
Port workers in Germany went on a ‘warning’ strike last week, with strikes planned for the ports of Hamburg, Bremerhaven, Bremen, Emden and Brake if negotiations for a new collective labor agreement do not progress.https://t.co/6RSrYnzDYZ
— PSP Wordwide Logistics London (@PSPWorldwide) June 25, 2024
Stavke, povezane s temi spori, so po podatkih WSI povzročile 1.527.000 izgubljenih delovnih dni, kar je dvakrat več kot prejšnje leto.
Med najdaljšimi stavkami sta bili tisti, ki sta trajali 123 in 180 dni, kažejo podatki, navedeni v poročilu.
Nazadnje je bilo tako visoko število stavk leta 2015, je pokazala statistika.
Nemčijo so lani mnogi dojemali kot »stavkovno republiko«, je zapisano v poročilu, ki opozarja, da so industrijski spori resno vplivali na vsakdanje življenje mnogih ljudi.
Stavke na področju javnega prevoza, poštnih storitev ter med letališkimi in železniškimi delavci so bile med opaznimi primeri, so zapisali.
Po podatkih WSI sta bila visoka inflacija in izguba plač glavna dejavnika, ki sta povzročila porast delovnih sporov.
The world's busiest ports are experiencing traffic jams as ships sit offshore waiting to unload cargo. Meanwhile, workers in the U.S., Germany and Canada are threatening to strike as they demand higher pay and better working conditions. #LiveOnKVALhttps://t.co/UjOxUJqySs
— KVAL News (@KVALnews) June 26, 2024
Vprašanje, »kako so stroški inflacije porazdeljeni med kapitalom in delom«, je bilo jedro takih konfliktov.
Nekatere spremembe na trgu dela, ki so zaposlene postavile v razmeroma močnejši položaj, so prispevale tudi k njihovi odločenosti, da iščejo boljše plačilo in delovne pogoje, je dodal.
Letošnje leto se obeta tudi kot »leto intenzivnih delovnih sporov«, je opozoril WSI.
Glede na poročilo se to jesen pričakuje velika industrijska akcija v državni kovinski industriji, ki zaposluje približno 4 milijone ljudi po vsej državi.
Nemško gospodarstvo je v zadnjih letih utrpelo več hudih udarcev, zlasti v luči prizadevanj EU za odpravo uvoza ruske energije kot del sankcij proti Moskvi zaradi vojne v Ukrajini.
Dolga leta je nemški industrijski sektor napajal razmeroma poceni ruski plin.
Heute wurde neue #WSI_Arbeitskampfbericht veröffentlicht! Mit allen aktuellen Daten und Analysen zur Entwicklung von #Streiks in Deutschland und im interationalen Vergleich ... https://t.co/JtuWiKnjCs
— Thorsten Schulten (@ThorstenSchult6) June 20, 2024
Vendar so se v Berlinu odločili za prehod na dražje alternative iz drugih virov, vključno z ameriškim utekočinjenim zemeljskim plinom.
Plina v Nemčiji tako ni zmanjkalo, je pa industrija zmanjšala proizvodnjo in se začela seliti v tujino...
In to je dolgoročno še huje, opozarjajo ekonomisti.
Februarja je predsednik nemškega inštituta za ekonomske raziskave Marcel Fratzscher ocenil, da je ukrajinska vojna državo stala več kot 200 milijard evrov (216 milijard dolarjev).
Port strikes in Germany and France are causing disruptions in shipping and rail operations. Stay informed on the latest developments and impacts on the industry. #PortStrikes #Europe pic.twitter.com/G98KrpHtln
— FEDEMAC (@FEDEMAC_Europe) June 26, 2024
Nemčija je bila edino gospodarstvo G7, ki se je lani skrčilo, ko se je borilo za premagovanje posledic energetske krize.
Uradni podatki, objavljeni januarja, so pokazali, da se je gospodarstvo leta 2023 medletno skrčilo za 0,3 odstotka pod pritiskom naraščajoče inflacije in višjih obrestnih mer.
Tudi v Sloveniji je podobno.
Na mesečni ravni so se podatki v zadnjem času sicer nekoliko popravili, toda splošnega trenda v več letih, od leta 2022 naprej to ne spreminja.
Kancler Olaf Scholz je kljub temu okrivil Moskvo za gospodarske težave svojega naroda.
#Germany and #Scholz in the mirror. German Economy Minister Robert #Habeck is in #China, but the Chinese prime minister does not want to meet him and cancels the meeting.A global #diplomatic #slap. Habeck supports tariffs to punish #Chinese #exports. pic.twitter.com/qumxa5wO9T
— Donato Yaakov Secchi (@doyaksec) June 21, 2024
Toda, da je embargo proti Rusiji bil nujen za obrambo Evrope pred »imperializmom«, je trdil še aprila.
Uvedla ga je Nemčija proti Rusiji in ne Rusija proti Nemčiji.
Slovenija je tej politiki, tako kot vsa leta doslej, pridno sledila.
Ker pa je »mentor« naredil usodno napako, je v past padla tudi Slovenija, ki že beleži resno nazadovanje na področju industrijske proizvodnje predvsem pa – poplavo stavk…