ponedeljek, 17. februar 2025 leto 30 / št. 048
Raste podpora “mošejskem davku”, ki naj bi omogočil manj odvisnosti islamskih institucij …
Mošejski davek kot spodbuda za bolj "nemški" in "evropski" islam? Vir: Twitter
Zaznana je vedno višja podpora t. i. “mošejskem davku” v Nemčiji, ki naj bi omogočil, da bodo lokalne islamske institucije manj odvisne od potencialno protidemokratičnih ali radikalnih tujih virov financiranja.
Moscheesteuer - Einige Bundesländer zeigen sich gesprächsbereit https://t.co/TJ9yjDfHdr pic.twitter.com/PjobEN4A7v
— WELT (@welt) May 13, 2019
Zvezna vlada vidi ta davek kot eno od možnosti, da se postavi po robu radikalnemu islamu in džihadistom, piše časnik Welt am Sonntag.
Več nemških dežel je zahvaljujoč posebni anketi, ki jo je časnik Welt poslal v šestnajst nemških zveznih dežel, že podprlo to pobudo, ki se zgleduje po že obstoječem prostovoljnem cerkvenem davku. Le šest dežel se na anketo ni odzvalo.
In der Debatte um die Einführung einer #Moscheesteuer haben mehrere Bundesländer Gesprächsbereitschaft signalisiert. https://t.co/Zio9Zhu4fd
— FAZ.NET (@faznet) May 13, 2019
Nemčija je zaskrbljena zaradi vpliva tujih virov financiranja in vpletanja tujih držav, kot sta Turčija in Savdska Arabija na približno pet milijonov muslimanov v državi.
Nemčija je zaskrbljena zaradi vpliva tujih virov financiranja in vpletanja tujih držav, kot sta Turčija in Savdska Arabija na približno pet milijonov muslimanov v državi, ki so večinoma turškega rodu.
Naraščujoč strah pred radikaliziranimi islamskimi skupinami je zbezal na plano nove ideje za bolj nemški in evropski islam.
Zato se vse več politikov vladajočih in drugih parlamentarnih strank zavzema za mošejski davek po zgledu cerkvenega.
Islamisierung wird komplettiert: Moscheesteuer: Bundesländer signalisieren Gesprächsbereitschaft https://t.co/pNqyossvBy pic.twitter.com/ZaM4qd9s0a
— Thomas Böhm (@jouwatch) May 13, 2019
Turško-islamska unija Inštituta za vere upravlja vse mošeje v Nemčiji, ki jih je približno 900.
Združenje Ditib je pod neposrednim nadzorom vlade turškega predsednika Recepa Tayyipa Erdogana. Zato velja za njegovo “podaljšano roko” v Nemčiji in Evropi.
Imami, ki pridigajo v Nemčiji so dejansko turški državni uradniki, sporno pa je tudi vpletanje Savdske Arabije in nekaterih drugih zalivskih držav.
Islamske pridigarje (imame) iz te skupine plačuje turška država.
Skupina se je znašla pod drobnogledom nemških in drugih zahodnih varnostnih služb, ker so nekateri njeni člani vohunili za turškimi disidenti v Nemčiji.
Tako so bile nekatere mošeje zaprte ali pa pod posebnim policijskim nadzorom, potem, ko je bilo ugotovljeno, da se v njih pridiga radikalni in militantni islam, poroča AFP.
Spomnimo, pripadniki nemških krščanskih veroizpovedi že vse od 19. stoletja plačujejo cerkveni davek, po letu 1949 v Zahodni Nemčiji in zdaj v zedinjeni Nemčiji to zanje počne država, kar je sprožilo idejo, da bi se nekaj podobnega uvedlo tudi za pripadnike islamske vere.
Mehrere Bundesländer signalisieren Gesprächsbereitschaft über #Moscheesteuer. https://t.co/BzMQNXECVH pic.twitter.com/UphLhgnL9U
— QantaraDE (@QantaraDE) May 13, 2019
Pripadniki nemških krščanskih veroizpovedi že vse od 19. stoletja plačujejo cerkveni davek, po letu 1949 v Zahodni Nemčiji in zdaj v zedinjeni Nemčiji to zanje počne država.
Pobudo je sprva podprla tudi 55-letna liberalna berlinska imamka Seyran Ateş, ki je znana po tem, da že dolgo prestopa meje običajnega v islamski veri in življenju.
Rodila se je v “gastarbajterski” družini, turški materi in kurdskemu očetu, ki sta ji vsiljevala tradicionalno žensko vlogo, če ne, so padali udarci. Zato je pred študijem prava prekinila stike z družino in se preživljala s svetovanjem muslimanskim žrtvam družinskega nasilja.
Pri tem poslanstvu jo je leta 1984 huje ranil atentator, po odprtju liberalne mošeje Ibn Rušda in Goetheja, ki se zavzema za sodobnejši islam, pa jo morajo zaradi groženj s smrtjo varovati dan in noč ...
Die Idee einer "Moscheesteuer" gewinnt in Deutschland an Bedeutung https://t.co/9LGJFLJRxF pic.twitter.com/hOXcV2WoU3
— nach welt (@nachweltcom) May 13, 2019
Seyran Ateş se zavzema proti širjenju sovraštva do Nemcev in Nemčije v islamskih skupnostih, a namesto mošejskega davka, ki bi terjal zahtevne pravne spremembe islamskih skupnosti, je nato predlagala boljše reguliranje obstoječih dajatev.
Nemške stranke so si enotne v obsodbi vmešavanja neliberalnih držav prek financiranja mošej tudi na druge vidike islamskega življenja v državi.
Nemške stranke so si enotne v obsodbi vmešavanja neliberalnih držav prek financiranja mošej tudi na druge vidike islamskega življenja v državi.
Do mošejskega davka pot sicer ne bo enostavna, saj so v Nemčiji, ki je federalistična država, za takšne spremembe pristojne dežele, ob tem pa ga zaradi (če bo predlog sprejet) nujne pravne izenačitve med cerkvami in islamskimi društvi zavrača tudi do islama zelo kritična desničarska Alternativa za Nemčijo.
V videoposnetku (spodaj) pa si lahko pogledate tudi deljenje letakov na Danskem, ki je prepovedala nikab in proteste zoper ta ukrep.
