REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Panika na Wall Streetu 1929: Newyorški »Črni torek«, ki je povzročil »Veliko depresijo«

Panika na Wall Streetu 1929: Newyorški »Črni torek«, ki je povzročil »Veliko depresijo«Na Wall Streetu je nenadoma zavladala panika, nato pa je kriza zamajala same temelje ameriškega gospodarstva in se razširila na velik del sveta. Vir: Posnetek zaslona, Twitter
Na današnji dan leta 1929 je Wall Street doživel velik borzni zlom. Na ta »Črni torek« je bilo izgubljenih na milijarde dolarjev, s čimer se je začela 10-letna Velika depresija.

Dvajseta leta 20. stoletja so v Združenih državah Amerike poimenovali »zlata« in »galopirajoča«. Država je iz prve svetovne vojne izšla kot zmagovalka, gospodarstvo je bilo v močnem vzponu, življenjski standard pa se je hitro dvigoval.

»Dosegli smo največjo raven ugodja in napredka v zgodovini človeštva – bližje smo končni zmagi nad revščino kot katera koli država v zgodovini,« je ob inavguraciji 4. marca 1929 dejal ameriški predsednik Herbert Hoover.

Bilo je to le šest mesecev pred zlomom newyorške borze.

Zlom newyorške borze 29. oktobra leta 1929 je ostal v spominu sveta kot »Črni torek«.

Panika se je nenadoma razširila po Wall Streetu.

Kriza je nato zamajala same temelje ameriškega gospodarstva in se razširila na velik del sveta.

Tovarne so bile čez noč zaprte, delavci pa množično odpuščeni.

Milijoni Američanov so v le nekaj dneh izgubili ves denar, službo in streho nad glavo.

To je bil najbolj uničujoč zlom borznega trga v zgodovini ZDA.

Do leta 1933 je propadlo 40 odstotkov ameriških bank.

Ameriške sanje so se nenadoma spremenile v nočno moro: v leta agonije, v finančni in gospodarski zlom, kakršnega še ni bilo.

Po zlomu Londonske borze se je kriza nadaljevala v zahodnih industrijskih državah. »Mati vseh kriz«, kot so jo kmalu poimenovali, je še posebej močno prizadela Nemčijo. Iz teh pretresov se bo kasneje izvrgel nacizem z vsemi grozotami, ki so ga spremljale.

Leta 1929 so finančni trgi prevzeli pobudo in izgubili oporo v realnem gospodarskem sektorju. Takrat je tako kot danes nastal ogromen investicijski balon, ki je temeljil na borznih špekulacijah, financiral pa se je predvsem s posojili.

Množično kupovanje delnic, skupaj z zadolževanjem pri bankah, ni imelo pokritja v realnem gospodarstvu in je ustvarilo milni mehurček, ki je nenadoma počil oktobra 1929.

Pozna leta 1920 imajo veliko podobnosti z današnjim časom.

Kot ugotavlja britanski ekonomist Thomas Piketty v knjigi »Kapital v 21. stoletju«, se je zdaj, na začetku stoletja, izkazalo, da je imel Marx prav: »Zelo visoka raven zasebnega bogastva, ki je bilo pridobljeno od 80. do 90. v premožnih državah Evrope in na Japonskem, neposredno sledi Marxovi logiki.«

Zadnja desetletja prejšnjega stoletja so bila nekakšna anomalija, trdi Piketty, da bi se kmalu vrnili v »običajen« in »normalen« red stvari, ki so ga zaznamovale globoke krize.

Zadeve so se ponovno zasukale na slabše leta 2007 z veliko krizo, ki se je spominjamo kot »svetovne finančne krize«, najresnejše in največje po Veliki depresiji.

Od takrat do danes se je razlika med dohodki delavcev in lastnikov povečala do neslutenih meja, plače so padle na raven vzdržljivosti, dobičkovne stopnje pa nenehno padajo.

Profesor Univerze v Cardiffu Fabio Vighi je morda šel najdlje v svojih diagnozah.

Vighi trdi, da smo od leta 2020 dalje priča »pospeševanju paradigme izrednih razmer«, ki imajo vse isti cilj: ustaviti že nekaj časa trajajoč razpad kapitalističnega sistema.

V posmeh na temo zlagane bele stekleničke, ki jo je tedanji ameriški državni sekretar Colin Powell kazal svetu v OZN, kot (kasneje se je izkazalo, da skonstruiran) dokaz, da ima iraški predsednik Sadam Husein orožje za množično uničenje, je nastala tudi zgornja foto-montaža. Nekdanji ameriški zunanji minister Colin Powell pa je leta 2004 izjavil, da obžaluje neresnične trditve administracije ameriškega predsednika Georgea Busha, po katerih naj bi Irak imel zaloge orožja za množično uničevanje. Vir: Posnetek zaslona, Twitter

Profesor Fabio Vighi sicer meni, da forum v Davosu ni »središče zarote«, temveč »napovednik vse bolj zaskrbljujočih odzivov elit na nenadzorovane sistemske konflikte«, prav to pa želijo prikriti tako imenovane elite na Zahodu.

»Medtem ko vztrajajo, da je trenutna recesija posledica globalnih težav, ki so presenetile svet, je res ravno nasprotno - gospodarski upad je vzrok teh 'katastrof',« opozarja profesor Vighi.

Kot nadaljuje Vighi, odvisnost od izrednih razmer »umetno ohranja pri življenju komatozno telo kapitalizma.«

»Podobe sovražnika niso več konstruirane za opravičevanje širitve (ameriškega) imperija, temveč za prikrivanje bankrota (pre)zadolženega svetovnega gospodarstva.«

Globalizacija je postopoma izničila zmožnosti kapitala.

Začetek teh procesov pade »na prelom tisočletja, z Al Kaido, 'globalno vojno proti terorizmu' in stekleničko belega prahu Colina Powella.«

Ta notranja kriza Zahoda je, trdi Vighi, rodila talibane in afganistansko krizo, terorizem tako imenovane Islamske države, povzročila opustošenje Sirije, proizvedla inflacijo in krizo obrestnih mer.

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek

Imate zanimive informacije? Stopite v stik z našimi novinarji.

Več člankov od avtorja

Najbolj brano od avtorja

Najbolj brano Insajder.com

Ta stran uporablja piškotke. Za več informacij o piškotkih, ki jih uporablja spletna stran, kliknite TUKAJ.

Sprejmi piškotke