Opozorila na pomanjkanje strokovne razprave pri sprejemanju zakona o varstvu okolja 

Pretekli teden so Inštitut 8. marec, društvo Eko Anhovo in Dolina Soče ter Civilna iniciativa Danes v državni zbor oddali potrebne podpise za vložitev predloga novele Zakona o varstvu okolja.

Če so ob tem izrazili upanje, da bo zakon sprejet do konca novembra, gospodarstveniki na drugi strani opozarjajo, da predlog ni v skladu z evropsko zakonodajo, hkrati pa o njem niso bili seznanjeni pristojni strokovni organi. 

Nevladniki so prepričani, da bi nov zakon pripomogel k boljši kvaliteti zraka v Anhovem, vendar se z njimi ne strinjajo niti predstavniki gospodarstva niti Agencija za okolje. Generalna direktorica Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) Vesne Nahtigal je poudarila, da je nesprejemljivo, da predlog zakona prinaša dodatne stroške, administrativna bremena tako za podjetja kot javno upravo, s tem pa se ne bo čisto nič pripomoglo k čistejšemu okolju. 

Temu mnenju se pridružujejo tudi v Združenju delodajalcev obrti in podjetnikov Slovenije, Slovensko-nemški gospodarski, zbornici združenju Advantage Austria ter Obrtni zbornici Slovenije ki opozarjajo, da so predlagane spremembe v velikem delu v nasprotju z uveljavljenimi pravili EU in predstavljajo odmik od uveljavljene prakse, slovenska podjetja pa se s tem postavlja v neenakopraven položaj.

Na sestanku z vodstvom Državnega sveta RS, na katerem so predstavili svoja stališča, je predsednik državnega sveta Marko Lotrič dejal, da se mora tako pomemben zakon, katerega cilj je skrb za ljudi in okolje, obravnavati ne samo v enem okolju, pač je treba najprej vprašati stroko, ki pove tehnične zahteve, šele po tem odloča politika. 

podjetje.jpg

Gospodarstveniki opozarjajo, da tako drastičen poseg v zakonodajo ni potreben 

Medtem ko v občini Kanal ob Soči očitke zanikajo in vztrajajo, da bodo spremembe »zagotavljale varnost in transparentnost delovanja velikih onesnaževalcev,« gospodarstveniki odgovarjajo, da je z uveljavitvijo evropske direktive o industrijskih emisijah »morala industrija, zato da je lahko pridobila in obdržala okoljevarstvena dovoljenja, opraviti več tehnoloških prenov.

Zdaj podjetja čaka še večji izziv, in sicer tako imenovani zeleni prehod, ko bodo morala svojo tehnologijo nadgraditi na ničelne emisije in preiti na energente iz nizkoogljičnih virov.«

Dodajajo, da je z uveljavitvijo teh direktiv Evropa dobila skupna panožna in medpanožna merila za določitevemisijskih vrednosti, ki jih določajo na osnovi najboljših razpoložljivih tehnik (best available technology BAT).

»Glavni cilj referenčnega dokumenta BAT določitvi najboljše razpoložljive tehnologije je omejiti neravnovesje EU glede ravni emisij iz industrijskih dejavnosti. Referenčni dokumenti BAT so podvrženi rednim pregledom in se po potrebi ustrezno posodabljajo. Ti dokumenti tudi navajajo, katere tehnologije ali kombinacije tehnologij so najboljše za uresničitev določenega okoljskega cilja,« so še izpostavili v dopisu za medije in dodali, da »dodatni monitoring ne bo nikakor prispeval izboljšanju stanja zraka. Poleg tega obstaja utemeljen dvom, ali bodo odgovorni organi sposobni predelati pomnoženo količino podatkov glede na to, da niso bili vključeni pripravo zakonskih predlogov.« 

Zakon bi vplival na več kot 200 slovenskih podjetij, med drugim na Salonita Anhovo, TEŠ, Talum, Termoelektrarno Brestanica, SIJ, Impol, Knauf Insulation, Koto, Luko Koper, Revoz in številne druge.