Novi grehi lastnika Monsanta, ki je nekoč prodajal heroin in strup za Hitlerjeve plinske komore

Zgodovinska sodna odločba ameriškega sodišča proti ameriškemu proizvajalcu pesticidov Monsanto bi lahko sprožila plaz podobnih tožb. Po izplačilu prvih 290 milijonov dolarjev bi lahko z Bayerjem združena transnacionalka plačala za okoli 10 milijard dolarjev odškodnin. 

Zgodovinska sodna odločba ameriškega sodišča proti ameriškemu proizvajalcu pesticidov Monsanto bi lahko sprožila plaz podobnih tožb, obenem pa je opozorila na madeže iz preteklosti, ne le te ameriške družbe, ampak tudi nemškega velikana Bayerja, s katerim bo Monsanto kmalu trdno lastniško povezan.

Sodna odločitev, ki jo je sodišče v San Franciscu v Kaliforniji sprejelo 10. avgusta, je prelomnica v sodni praksi, ker je določila, da mora družba Monsanto izplačati 290 milijonov dolarjev odškodnine Dewayneu Johnsonu, zbolelim za rakom.

Johnson je delal kot vrtnar šol okrožja Benicia v Kaliforniji, približno 40 kilometrov vzhodno od San Francisca. V službi je mešal in škropil na stotine galon znanega Monsantovega herbicida Roundup. V letu 2014 mu je bil diagnosticiran rak, julija 2017 pa so mu po kemoterapiji in drugih oblikah zdravljenja onkologi napovedali največ še šest mesecev življenja.

Kljub napovedim zdravnikov, da ne bo dočakal razsodbe, je zbral zadnje moči in v sodni dvorani, objokan poslušal, ko je sodnica brala odločitev porote. Porotniki so namreč odločili, da je Monsanto deloval "zlonamerno" in da je njegov herbicid Roundup, enako kot njegova profesionalna različica RangerPro, v veliki meri prispevala k hudi bolezni tožnika Dewaynea Johnsona.

To dejstvo je sprožilo tudi razprave o tej družbi in predvsem o madežih iz njene preteklosti. Poleg tega je maja 2018 Monsanto podpisal sporazum o združitvi z nemškim koncernom Bayer v okviru transakcije v višini 66 milijard dolarjev, zato se je v središču pozornosti sedaj našlo tudi nemško podjetje, poroča magazin Fortune.

Bayer je bil ustanovljen leta 1863 in je najbolj znan po proizvodnji aspirina, manj znano dejstvo pa je, da je v kratkem obdobju zgodnjega 20. stoletja prodajal heroin, ki ga je oglaševal kot zdravilo za kašelj in nadomestek za morfij.

Poleg tega je med drugo svetovno vojno delal kot del konzorcija IG Farben, ki je proizvajal pesticid Zyklon B, ki so ga uporabljali v Hitlerjevih plinskih komorah, spominja Jutarnji list v svoji prilogi “Novac.hr” (denar).

Toda zahvaljujoč številnim prevzemom je Bayer z leti postal industrijski velikan, ki proizvaja zdravila in kemikalije, trenutno pa zaposluje 100.000 ljudi po celem svetu.

Ameriški Monsanto je bil ustanovljen leta 1901 v St. Louisu, specializiran za proizvodnjo saharina. Od 40-ih let prejšnjega stoletja proizvaja kemikalije za kmetijstvo, vključno s herbicidom 2,4-D, ki se je v kombinaciji z še eno nevarno kemikalijo uporabljal za izdelavo zloglasnega defolianta Agent Orange, ki ga je ameriška vojska uporabljala tudi kot bojni strup v Vietnamski vojni.

Leta 1976 je podjetje dalo na trg svoj verjetno najbolj znan izdelek - herbicid Roundup. Poleg tega so njihovi znanstveniki v osemdesetih letih prejšnjega stoletja prvi uspeli gensko spremeniti rastlinske celice. Monsanto je nato začel kupovati proizvajalce semen in testirati gensko spremenjena semena na terenu. Sčasoma je razvil sojo, koruzo, bombaž in še nekatere druge kmetijske kulture, odporne na Roundup.

Monsanto je že desetletja v konfliktu z okoljskimi aktivisti, zlasti v Evropi, kjer prevladuje prepričanje, da gensko spremenjena živila morda niso varna za prehrano ljudi. Poleg tega je tarča ostrih kritik tudi Monsantov Roundup, ki temelji na glifosatu, ki ga nekateri znanstveniki povezujejo z rakom - čeprav so nekatere študije to izpodbijale.

Zaradi vsega tega Bayer namerava po združitvi likvidirati ime "Monsanto" v upanju, da se bo na ta način izognil svojemu "strupenem" ugledu.

Toda že sama združitev družb Bayer in Monsanto je za javnost skrb vzbujajoča, saj ta globalni trg semen in pesticidov polaga v roke majhnemu številu udeležencev na trgu, ki nato lahko dvigujejo cene in omejujejo izbiro kmetom in potrošnikom.

Sodna razsodba s konca prejšnjega tedna vzbuja skrb tudi v vrhu družbe Bayer, češ da ji bo lahko sledil plaz novih tožb. To bi pomenilo, da bi moral Bayer pripraviti dokaj visok znesek, da bi oškodovancem izplačal morebitne odškodnine.

"Menimo, da bi zbirni znesek zlahka dosegel tudi 10 milijard dolarjev," opozarja Michael Leacock, analitik banke MainFirst.

Monsanto je napovedal pritožbo zoper razsodbo v prid Dewaynea Johnsona, medtem ko Bayer še vedno trdi, da so herbicidi, ki vsebujejo glifosat, "varni".