Eksplozija ameriškega dolga: 1.000 milijard dolarjev samo za obresti, a samo še slabše bo

Javni dolg ZDA ne neha rasti, s tem pa tudi stroški zadolževanja.

Še pred samo letom dni je po uradnih podatkih FED-a (Federal Reserve), torej v prvem četrtletju leta 2022 ameriška vlada plačala ogromnih 600 milijard dolarjev obresti samo na zvezni dolg.

Leto kasneje, v prvem četrtletju 2023, je ta »cena« izposoje denarja postala kar za 50 odstotkov višja in znaša 928 milijard in, kar uradnike najbolj skrbi, ne kaže tendence zniževanja, ampak še nadaljnje vrtoglave rasti.

Predsedujoči predstavniškega doma ameriškega kongresa Kevin McCarthy je rojakom sporočil, da bo – če bodo še naprej ignorirali dolžniško krizo – čez 10 let ogromen del davkov, ki jih plačujejo, namenjen za plačilo obresti na dolg.

O poplačilu glavnice menda ne razmišlja nihče več.

»Če bomo tiščali glavo v pesek in ignorirali dolžniško krizo - kot počne predsednik Joe Biden - v naslednjih 10 letih, bo 17,5 odstotka vaših davkov porabljenih samo za plačilo obresti na naš državni dolg,« je opozoril McCarthy.

If we bury our heads in the sand & ignore the debt crisis—as President Biden is doing—over the next 10 years, 17.5% of your taxes will be used just to pay interest on our national debt.

Not defense.
Not social programs.
Not even the debt itself.
That's just to pay the interest. pic.twitter.com/RqWWZOBZba

— Kevin McCarthy (@SpeakerMcCarthy) April 22, 2023

»Ne za obrambo. Ne za socialne programe. Celo za sam dolg ne. To bo šlo samo za plačilo obresti,« je dodal.

Vsakih nekaj let Washington igra nevarno igro glede tega, ali naj zviša zgornjo mejo dolga ali pa sploh ne plača dolga.

Tudi če bi se obveznosti plačil tokrat izognil, bi pogostost teh političnih igric lahko pripeljala do nepredstavljivega - do znižanja bonitetne ocene Amerike, opozarja bonitetna agencija Fitch.

»Tokrat smo zaskrbljeni,« je za CNN povedal James McCormack, eden od direktorjev Fitcha.

Gora ameriških dolgov in stroškov obresti le še narašča, a popolna bonitetna ocena, ki jo imajo ZDA pri Fitchu in drugi bonitetni agenciji Moody's, ne temelji na financah, ampak na ameriškem vrhunskem statusu v finančnem svetu.

Ameriški dolar je svetovna rezervna valuta in ameriške obveznice se v glavah vlagateljev, trdi CNN, obravnavajo kot netvegana sredstva, saj sta to dve značilnosti, ki dajeta Združenim državam finančno moč brez primere.

McCormack opozarja, da »ponavljajoče se epizode«, kot je tekoča razprava o dvigu zgornje meje dolga na 31,4 bilijona dolarjev, vplivajo na položaj ZDA.

Bolj kot se Združene države približujejo temu, da jim dejansko zmanjka denarja, bolj se morajo vlagatelji soočati z nepredstavljivim: katastrofalnim scenarijem neplačila dolga.

Goldman Sachs je konec januarja opozoril, da bi lahko popolna kriza zgornje meje dolga povzročila recesijo. Dejansko neplačilo finančnih obveznosti bi povzročilo kaos na Wall Streetu, kar bi lahko povzročilo zamude pri plačilih prejemnikom socialne varnosti, pripadnikom vojske in veteranom.

Druga težava je, navaja CNN, ta, da Amerika še naprej kopiči dolg – ​​čeprav so stroški izposojanja narasli.

Former US Treasury Secretary Larry Summers joins CNN’s @wolfblitzer to discuss Treasury Secretary Janet Yellen's warning that the US could default on debt “as early as June 1”. Watch: pic.twitter.com/1Q66p3cj6F

— CNN (@CNN) May 1, 2023

Prizadevanje Federalnih rezervi za boj proti inflaciji z zvišanjem obrestnih mer je povzročilo nezaželen (čeprav pričakovan) učinek: dolg je postal še dražji, s tem pa tudi njegovo poplačilo.

Po podatkih kongresnega urada za proračun so se neto plačila obresti na dolg ameriške vlade podvojila z 1 milijarde dolarjev na dan pred pandemijo covid-19 na 2 milijardi dolarjev danes.

Z drugimi besedami: ZDA so lani samo za plačilo obresti porabile približno 500 milijard dolarjev. Ves preostali svet je plačal dva bilijona dolarjev obresti.

To po mnenju Fitcha pomeni, da enega od štirih dolarjev, ki jih vlada Joeja Bidna porabi za obresti, plača stric Sam.

»Igrate se s pravim strelivom. To je izjemno nevarna situacija,« je opozoril McCormack, ki kot vodja bonitetne agencije ameriškim uradnikom ne more svetovati glede zgornje meje dolga, je pa nakazal, da Bela hiša že dobiva »prave nasvete« od Feda in Ministrstva za finance.