REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

TaTrenutek -
Cenzura Insajderja na Facebooku se ob globalni hajki na svobodo medijev krepi, a obljubljamo: ne bomo popustili! Zapri 

Economist: Kitajska nadzoruje proizvodnjo kovin, ključnih za vojaško industrijo

Economist: Kitajska nadzoruje proizvodnjo kovin, ključnih za vojaško industrijoOd 13 mineralov, pomembnih za proizvodnjo orožja in opreme, je Kitajska največji proizvajalec osmih, navaja v članku Economist. Vir: Posnetek zaslona, Twitter

Kitajska je v začetku tega meseca napovedala, da bo omejila izvoz galija in germanija, s katerimi je lani oskrbovala 98 oziroma 60 odstotkov svetovnega trga.

Proizvajajo se v manjših količinah in imajo majhno tržno vrednost, so pa ključni za določeno vojaško opremo, kot so laserji, radarji in vohunski sateliti, opozarja Economist.

Odločitev kaže, da »kritični minerali« niso omejeni samo na tiste, ki so pomembni za gospodarsko rast, kot sta nikelj ali litij. Ducat jih je življenjskega pomena tudi za osnovne potrebe, in sicer vojaške, navaja Economist.

V pestro družino »vojnih mineralov« sodi, med drugim tudi antimon, ki je še iz svetopisemskih časov znan kot zdravilo in kozmetični pripomoček, uporablja se tudi za kabelske ovoje in strelivo. Nato vanadij, znan po svoji odpornosti, ko se zmeša z aluminijem in uporablja za izdelavo letalskih okvirjev.

Tukaj je tudi indij, mehka zvuijajoča se kovina, ki se od druge svetovne vojne uporablja v proizvodnji letalskih motorjev.

Družina mineralov, ki se uporabljajo v vojaške namene, se je med hladno vojno hitro povečala.

Dolgo preden so kobalt začeli uporabljati kot material za baterije, so jedrski poskusi v petdesetih letih prejšnjega stoletja pokazali, da je odporen na visoke temperature. Ta kovina se dodaja zlitinam, ki se uporabljajo za izdelavo oklepnega streliva.

Kot idealen material za orožje se je izkazal tudi titan, saj je močan kot jeklo, a 45 odstotkov lažji. Pa tudi volfram, ki ima med vsemi kovinami najvišje tališče in se uporablja pri izdelavi bojnih glav.

Lastnosti drugih mineralov so postale znane desetletja pozneje, ko je vojaška industrija zanje našla nove načine uporabe. Galij se tako uporablja za komunikacijske sisteme, omrežne optične kable, senzorje za letalstvo. Germanij v proizvodnji za očala za nočno opazovanje.

Redke kovine so tudi zelo učinkoviti magneti. Zelo malo niobija, le 200 gramov na tono, naredi jeklo veliko močnejše. Ta kovina se pogosto uporablja za izdelavo motorjev sodobnih bojnih letal.

Z različnimi lastnostmi, ta skupina mineralov ima tudi določene značilnosti, ki so jim skupne. Prva je ta, da jih v naravi redko ali skoraj nikoli ne najdemo v čisti obliki. Najpogosteje so produkt predelave drugih kovin, iz katerih so pridobljeni, zato je njihova proizvodnja draga, tehnično in energetsko zahtevna ter močno onesnažuje okolje.

Ker je svetovni trg majhen, lahko države, ki so zgodaj vlagale v tovrstno proizvodnjo, ohranijo nizke stroške, kar jim daje nepremagljivo prednost.

To pojasnjuje, zakaj je proizvodnja vojnih mineralov zelo koncentrirana. Za vsakega od 13 vojnih mineralov, omenjenih v besedilu Economista, trije največji izvozniki pokrivajo več kot 60 odstotkov svetovne ponudbe.

Kitajska je največja proizvajalka celo osmih od 13 zadevnih mineralov, Kongo dveh, Brazilija pa proizvaja nobij in ga večinoma pošilja na Kitajsko.

Veliko mineralov je nemogoče kmalu nadomestiti, še posebej tiste, ki se uporabljajo v vojaške namene.

Kombinacija koncentrirane pridelave, zahtevne predelave in uporabe za ključne namene pomeni, da trgovina poteka »izpod radarja«. Količine so premajhne, ​​udeležencev v transakciji pa premalo za prodajo na borzi. In ker teh transakcij ni, se cene ne poročajo.

Potencialni kupci naj bi se zanesli na ocene, ki so zelo arbitrarne in nenatačne. Vanadij je razmeroma poceni: približno 25 dolarjev na kilogram. Enaka količina hafnija lahko stane 1200 dolarjev.

Vse to vodi k dejstvu, da je težko oblikovati nove dobavne verige.

ZDA vlagajo v tovarno za predelavo redkih kovin v Teksasu, ki naj bi bila dokončana do leta 2025. Spodbuja Avstralijo in Kanado, edini dve zahodni državi s spodobnimi zalogami, da proizvajata in izvažata več redkih kovin, hkrati pa Washington poskuša okrepiti vezi s trgi v Indo-pacifiški regiji, katere naravne zaloge čakajo na izkoriščanje.

Tudi ob vsem tem bo ameriška vojska ranljiva za zmanjšane zaloge vsaj do leta 2030, pravi svetovalec Eurasia Group Scott Young.

Zaloge ameriških sil iz obdobja hladne vojne so bile po padcu berlinskega zidu likvidirane, tako da današnje strateške zaloge zajemajo predvsem nafto in plin.

Odmik od Kitajske bi lahko trajal desetletja dlje za Evropo, Japonsko in Južno Korejo, ki so brez zalog in brez ameriškega diplomatskega vpliva, ugotavlja Economist.

To ne pomeni, da bo njihovim vojskam zmanjkalo teh kovin, verjetno pa jih bodo morali kupovati iz – Združenih držav Amerike.

Lanska plinska drama je po začetku spora med Rusijo in Ukrajino povečala odvisnost Evropske unije od ameriškega goriva. Pritisk zaradi nabave redkih kovin grozi, da bo stric Sam postal še večji magnet za panične uslužbence, zadolžene za nabavo, sklene britanski tednik.

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek

Imate zanimive informacije? Stopite v stik z našimi novinarji.

Več člankov od avtorja

Najbolj brano od avtorja

Najbolj brano Insajder.com

Ta stran uporablja piškotke. Za več informacij o piškotkih, ki jih uporablja spletna stran, kliknite TUKAJ.

Sprejmi piškotke