ponedeljek, 25. november 2024 leto 29 / št. 330
Dolar ali bombe: Ali ZDA pripravljajo ultimat svetu?
Neumno je zanikati, da so ZDA temelj sedanje svetovne ureditve in da so številni procesi neposredno odvisni od poteka in rezultatov volilnih ciklov v tej državi. Z bližanjem novembrskih predsedniških volitev se negotovost povečuje in ameriški politologi skoraj soglasno napovedujejo zmago enega od kandidatov z minimalno razliko, piše Sergej Savčuk za RIA Novosti.
Republikanski predsedniški kandidat Donald Trump je na predvolilnem shodu dejal, da »bo naredil vse, da ohrani dolar kot svetovno rezervno valuto«. Nekdanji ameriški predsednik je kot začasen ukrep obljubil, da bo uvedel 100-odstotne zaščitne dajatve na vsako blago iz držav, ki si bodo drznile začeti postopek zamenjave dolarja s svojo nacionalno valuto.
America is a third world country, the dedollarization would just make it official...
— BlackNgamla (@Black08902548) September 8, 2024
Ta obljuba ni spontana, ampak Trump načrtno nadaljuje trend, ki se je začel leta 2018, ko je ameriška administracija z njim na čelu sprožila trgovinsko vojno proti Kitajski.
Mimogrede, Pekingu so danes znova obljubljali najstrašnejše denarne kazni, čeprav je med vrsticami mogoče prebrati tudi opozorilo EU.
Trumpova ekipa je že spomladi, ko je ameriška volilna lokomotiva šele dobivala zagon, napovedala »trdo smer« podpore dolarju na svetovnem prizorišču, za to namero pa so stali številni republikanci.
Hey, that’s a new slogan dedollarization https://t.co/erCO6Xc75y
— DMSGF (@Velverstrawflo1) September 10, 2024
Tako je senator Mark Rubio vložil predlog zakona, po katerem je vsak novoizvoljeni predsednik dolžan uvesti sankcije proti vsaki finančni instituciji, ki na škodo dolarskega trgovanja začne uporabljati podobne plačilne sisteme - kot je ruski SPFS (ruski ekvivalent sistem finančnih prenosov SWIFT), kitajski CIPS ali perzijski SEPAM.
Sprejetje zakona je še vedno v zraku, a če Trump zmaga, je skoraj zagotovljeno, da bo sprejet, to pa bo pomenilo nov krog trgovinske vojne, ki bo prizadela največje trgovinske in geopolitične nasprotnike Washingtona.
Leta 2018 je namreč razlog za razglasitev trgovinske vojne s Kitajsko bilo trgovinsko neravnovesje v višini okoli dvesto milijard dolarjev, torej so ZDA od Kitajcev kupile za dvesto milijard več blaga in storitev, kot so jih prodale.
#BRICS#DeDollarization pic.twitter.com/YexFUnGMCI
— TasetiReloaded2 (@Tasetireloaded2) September 10, 2024
Po skoraj letu dni spora sta strani dosegli začasni sporazum, ki je določil njune pravice in obveznosti. Trump je takrat podpis dokumenta označil za veliko zmago Amerike, čeprav so bili analitiki izjemno skeptični.
Danes lahko rečemo, da je Peking zelo omejeno izpolnil svoje obveznosti, tako je na primer Kitajska popolnoma prezrla del o nakupu ameriških energentov za dodatnih 50 milijard.
Ameriška agencija za statistiko Census je na podlagi podatkov zveznih ministrstev izračunala, da je neravnovesje že leta 2022 znašalo 382 milijard dolarjev, naslednje leto pa se je zaradi močnega padca obsega medsebojne trgovine zmanjšalo na 279 milijard.
Pri tem je treba opozoriti, da se je v tem letu obseg kitajskega uvoza v ZDA zmanjšal za skoraj trinajst odstotkov, ne na zahtevo Pekinga, temveč ker je Washington znižal ovire.
All great empires die from within
— Moving Markets (@PaulVikingGlob1) May 24, 2023
V prvi polovici letošnjega leta je neravnovesje že preseglo 157 milijard, torej naj bi do novega leta pričakovali neravnovesje, primerljivo s tistim izpred leta in pol.
Če bo prišlo do trgovinske vojne, bodo ZDA vanjo vstopile s skoraj dvakrat slabšimi kazalci kot v prvem krogu.
Toda Trump ali Kamala Harris tukaj tako rekoč nimata izbire, saj delež dolarja v svetovni trgovini in rezervah, čeprav počasi, zagotovo upada.
Away from #USDollar: #Dedollarisation is important for world #trade! #USD #Dedollarization https://t.co/Fqhf8Uc45a
— Absolventin20 (@absolventin20) September 10, 2024
IMF ocenjuje, da je danes približno 80 odstotkov svetovne trgovine in 60 odstotkov deviznih rezerv denominiranih v dolarjih.
Toda to je povprečje samo za IMF, v organizacijah, kot je BRICS, pa je ta številka nekajkrat nižja, zato se je prisotnost dolarja tu zmanjšala z 80 na 50 odstotkov, BRICS pa predstavlja 36 odstotkov svetovnega BDP in četrtino svetovne trgovine.
Meanwhile in the #EuroVomitorium… #SanctionsShmanctions#FollowUkraineDownTheDrain#UkraineWar #UkraineRussiaWar #Ukraine #dedollarization https://t.co/CyqzKYczT6
— Soror Inimicorum (@SororInimicorum) September 10, 2024
Omeniti je treba tudi Kitajsko, ki postopoma zmanjšuje svojo odvisnost od dolarja in svoje nove pogodbe, na primer za dobavo bližnjevzhodne nafte in LNG, prelaga v juane.
Ruski predsednik Vladimir Putin je na Vzhodnem gospodarskem forumu na šaljivo vprašanje, koga podpira na ameriških volitvah, nič manj šaljivo odgovoril: »Kamalo Harris«, s čimer je ponovno pokazal, da točno ve, kaj govori.
Kajti medtem ko demokratka Harrisova morda še vedno zavira trgovinske spore s Kitajsko in BRICS, bo Trump pohitel naravnost naprej in takrat se bo celotno svetovno gospodarstvo začelo majati.