REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Ali je Kitajska »grožnja« za ZDA le zato, da bi Trump upravičil izdatek 750 milijard dolarjev za obrambo?

Ali je Kitajska »grožnja« za ZDA le zato, da bi Trump upravičil izdatek 750 milijard dolarjev za obrambo?Trump ima zelo rad »teorijo kitajske grožnje«, ko potrebuje denar za vojsko. Vir: Pixsell

Ministrstvo za obrambo Kitajske je obtožilo kolege iz ministrstva za obrambo ZDA, da namerno pretiravajo z ocenami »grožnje«, ki naj bi jo Kitajska in drugi narodi predstavljali, da bi s tem utemeljili lastne enormne vojaške izdatke.

Peking je ocenil takšno početje administracije sedanjega predsednika ZDA, Donalda Trumpa, kot nevarno in »kratkovidno«.

Peking je ocenil takšno početje administracije sedanjega predsednika ZDA, Donalda Trumpa, kot nevarno in »kratkovidno«.

Zahteva v višini 750 milijard dolarjev za stroške obrambe, ki jo je Kongresu posredoval ameriški predsednik Donald Trump, je največja doslej in med drugim sloni na nevarnost, ki preži na ZDA zaradi domnevno »naraščajoče moči kitajske in ruske oborožitve«, je poročal Reuters.

Po drugi strani je Kitajska razkrila, da je povečala lastne obrambne izdatke za 7,5 odstotka na letni ravni, kar pomeni, da skupni stroški za obrambo znašajo približno 177 milijard dolarjev, čeprav mnogi strokovnjaki trdijo, da je realna številka bistveno višja.

Toda Peking take trditve zanika, poudarja Straits Times.

Kitajsko obrambno ministrstvo v sporočilu navaja še, da je Kitajska zavezana miru, toda ZDA po vsem svetu vztrajno vsiljujejo »teorijo kitajske grožnje«.

Kitajska vojska, vir: YouTube

Peking odkrito kaže s prstom na ameriško ministrstvo za obrambo, ki ga obtožuje, da vsakič, kadar se doma bori za nove vojaške izdatke in višji proračun za obrambo – vsepovprek govori o nevarnostih, ki naj bi Ameriki grozile s strani drugih držav.

Peking obtožuje ameriško ministrstvo za obrambo, da vsakič, kadar se doma bori za nove vojaške izdatke – napihuje nevarnosti, ki naj bi Ameriki grozile s strani drugih držav.

Kitajsko ministrstvo za obrambo hkrati predlaga, da Washington vendarle odmisli način razmišljanja iz časa hladne vojne in se loti ukrepov, ki bi ustvarili stabilno ozračje v odnosih med obema oboroženima silama.

Glavna spora med Pekingom in Washingtonom sta trenutno pravica do plovbe v Južnokitajskem morju, pa tudi dejstvo, da so ZDA odobrile prodajo več vojaških letal F-16 Tajvanu.

Predsednik ZDA, Donald Trump

Spomnimo, Združene države Amerike so desetletja zagotavljale svobodo plovbe v azijskih vodah tako, da so patruljirale po morjih ohranjajoč načelo, da nobena suverena država ne sme trpeti zaradi posegov drugih.

Kitajska trdi, da uveljavlja pravico do več kot 80 odstotkov tega morja in svoje pretenzije utemeljuje na zemljevidu iz leta 1947, ki kaže nejasne črtice - gre za tako imenovano ločnico devetih črtic.

"Naraščajoča kitajska vojaška moč preizkuša dosedanji režim plovbe in povzroča napetosti med dvema velesilama, ki so najbolj zaznavne v Južnokitajskem morju."

Od Kitajske na severu do Indonezije na jugu, obsegajo vodne poti 3,6 milijona kvadratnih kilometrov, zaradi česar je to morje večje od Sredozemskega. Na zahodu meji z Vietnamom, Malezijo in Singapurjem ter na Filipine in Brunej na vzhodu. Južno kitajsko morje je plodno ribiško območje, ki z 10 odstotki sodeluje v globalnem svetovnem ribištvu in ima obetajoče rezerve nafte in zemeljskega plina.

Še pomembnejši je ogromen obseg trgovanja, ki poteka skozi prav te vode, ki se je leta 2016 povečal na okoli tri milijarde dolarjev, vključno z več kot 30 odstotki globalne pomorske trgovine s surovo nafto. Gospodarska pomembnost Južnokitajskega morja je v  zadnjem času še bolj v ospredju zaradi trgovinskega spora med Kitajsko in Združenimi državami.

Devet črtic
Ločnica devetih črtic - območje, ki ga na Kitajskem štejejo za svoje ozemlje. Vir: Wikipedia

Vse to spodbuja nove konflikte glede vprašanja lastništva voda, grebenov in otokov v Južnokitajskem morju. Kitajska trdi, da uveljavlja pravico do več kot 80 odstotkov tega morja in svoje ozemeljske pretenzije utemeljuje na zemljevidu iz leta 1947, ki kaže nejasne črtice - gre za tako imenovano ločnico devetih črtic (včasih se jih omenja 10 ali celo 11), ki naj bi tvorile mejo notranjega morja, za katero Peking zatrjuje, da je del kitajskega ozemlja, torej do točke približno 1800 kilometrov južno od njenega otoka Hainan.

Še posebej sporno je otočje Spratly, ki v Južnokitajskem morju, med Filipini in Malezijo z ene, in Vietnama z druge strani zajema okoli 750 grebenov, manjših in večjih otokov, atolov ...  Kljub dejstvu, da premorejo le štiri kvadratne kilometre kopna, se raztezajo na 425.000 kvadratnih kilometrih morske površine, za katero se domneva, da je bogata z nafto in plinom.

Greben Fiery Cross
Kitajski umetni otok ima (od leve) opazovalni stolp z radarjem, vzletno stezo, stolp, svetilnik, večnadstropne zgradbe in opazovalne stolpe. Vir: WP

Vse to je razlog za napetosti, ki na tem področju trajajo že več kot pol stoletja in so prizorišče nevarnih incidentov med državama. Kitajska se sklicuje na zgodovinsko pravico, na podlagi katere si lasti več tisoč kilometrov oddaljene otočke, saj so te otoke, glede na njene podatke, odkrili mornarji iz dinastije Han pred približno dva tisoč leti.

Kitajska je v zadnjih nekaj letih zgradila osupljivo število novih otokov.

Toda Vietnam, Filipini, Brunej, Malezija in Tajvan (ki se prav tako sklicuje na dediščino dinastije Han) pa prav tako zatrjujejo pravico do delov istega pomorskega območja. Peking tem »ozemeljskim pretenzijam« oporeka in zahteva, da morajo druge države prositi za soglasje Kitajske v primeru prehoda vojaškega ladjevja blizu otokov, ki jih je zasedla, vključno z novimi otoki, ki jih je umetno zgradila.

Nove slike kažejo obseg kitajske gradnje v južnokitajskem morju.

Kitajska pa je v zadnjih nekaj letih zgradila osupljivo število novih otokov, je nedavno opozoril tudi Washington Post v članku »Osupljive nove slike kažejo obseg kitajske gradnje v južnem kitajskem morju«.

Kitajska uveljavlja pravico do približno 1.290 hektarjev zemljišč na sedmih grebenih ali manjših »novih« (umetnih) otokih v arhipelagu Spratly. Na njih so zgradili pristanišča, svetilnike in vzletno-pristajalne steze, namestili raketne sisteme in drugo vojaško opremo. Kitajski predsednik Xi Jinping je leta 2015 sicer povedal takratnemu ameriškemu predsedniku Baracku Obami, da Kitajska nima namena militarizirati teh ozemelj, toda fotografije kažejo drugačno sliko.

Stari kitajski zemljevid
Temelj kitajskih zahtev: zemljevid iz leta 1947. Vir: Wikipedia

Toda, ko nasprotniki kitajske ekspanzije v Južnokitajskem morju kjerkoli odkrijejo in nato opozorijo Peking, da je namestil nov »kos« vojaške opreme na »sveže« zgrajenih otokih ali ob stoječih grebenih, jim kitajsko ministrstvo za zunanje zadeve oporeka z argumentacijo, da je vse to le za namene - obrambe.

Kitajska in ZDA

In kako se na vse to odziva uradni Washington?

Mornarica ZDA se redno poslužuje pravice do svobode plovbe, FONOP ter pošilja vojaške ladje in letala blizu spornih voda; na ta način Kitajski »dopoveduje«, da ima pravico do potovanja skozi področja, ki jih Washington šteje za mednarodne vode in mednarodni zračni prostor. ZDA so od leta 2017 izvedle osem takih »potovanj« v času administracije predsednika Donalda Trumpa, medtem ko so bile v času Obamovega predsedovanja le štiri takšne plovbe v osmih letih.

Kitajska trdi, da je vojaška oprema na umetnih otokih nameščena le za namene obrambe.

Pred kratkim smo bili priče »bližnjega srečanja« med obema vojaškima silama, ko je ameriški rušilec USS Decatur skorajda »oplazil« kitajsko vojaško plovilo.

V nedeljo 30. septembra lani se je namreč kitajska vojaška ladja na le nekaj metrov približala ameriškemu rušilcu, ki je plul v Južnokitajskem morju. Ameriška mornarica je tovrstno »srečanje« označila za nevarno in neprofesionalno, kitajsko obrambno ministrstvo pa je protestiralo zaradi ogrožanja kitajske suverenosti.

Ameriški raketni rušilec USS Decatur je namreč izvajal »operacijo svobodne plovbe«, ko se je na manj kot 12 morskih milj približal morskima grebenoma Gaven in Johnson v otočju Spratly. Pri tem se je kitajski rušilec Luyang z domnevno »nevarnim in neprofesionalnim manevrom« približal ameriški vojaški ladji, je po dogodku dejal predstavnik ameriške tihomorske flote Nate Christensen.

Devet črtic
Obseg teritorialnih voda posameznih držav in kako se prekrivajo, kar lahko sproži konflikte. 

Po njegovih navedbah je kitajska vojaška ladja nato izvedla »vrsto agresivnih manevrov« in pozvala posadko ameriškega rušilca, naj zapusti območje. Kitajski rušilec se je premcu ameriškega približal na le 45 metrov, zaradi česar se je ameriški »Decatur« naposled umaknil, da bi preprečil trčenje...

Za Kitajsko sodba arbitražnega sodišča nima večje vrednosti od 'toaletnega papirja'.

Mednarodno arbitražno sodišče v Haagu je sicer že 12. julija leta 2016 odločilo, da Kitajska nima pravnega temelja, da bi uveljavljala »zgodovinske pravice« nad spornimi vodami in do otokov ter virih v morjih, ki spadajo v »ločnico devetih črtic«, torej v večjem delu Južnokitajskega morja.

Arbitražo so sprožili Filipini, toda Kitajska je že od začetka zavračala pristojnost arbitražnega sodišča in trdila, da gre za posege v njeno suverenost in da sodišče presega svoja pooblastila. Obenem je Peking že takoj poudaril, da Kitajska ne bo sprejela ali sodelovala pri arbitražnem reševanju sporov na haaškem sodišču.

Nekdanji visoki kitajski diplomat pa je to haaško razsodbo zavrnil in ocenil, da ta nima večje vrednosti od »toaletnega papirja«.

Sodišče je odločalo na podlagi Konvencije Združenih narodov o pomorskem mednarodnem pravu, ki sta jo podpisali obe državi. Odločitev naj bi bila zavezujoča, vendar arbitražno sodišče nima pooblastil za izvrševanje, podobno, kot lahko vidimo tudi v primeru dogajanja z arbitražno razsodbo v primeru Slovenije in Hrvaške.

Umetni otok - kitajski
Greben Subi, infrastruktura zgrajena leta 2017. Vir: DigitalGlobe

Haaško sodišče pa je v primeru kitajskih teritorialnih zahtev ugotovilo, da - v skladu s Konvencijo Združenih narodov o pravu na morjih - umetni otoki, kot so tisti, ki jih je »izdelala« Kitajska, ne proizvajajo pomorskih pravic ali suverenosti. Vse to zato, ker čeri oziroma »elementi«, na katere »polaga svojo roko« Kitajska, ne morejo sprejeti človeške populacije, zaradi česar ne morejo imeti statusa otoka in zato ne morejo generirati izključnega gospodarskega območja.

Robert Kaplan: Južnokitajsko morje bo prizorišče boja v 21. stoletju.

Kakorkoli že, trk dveh gospodarskih velikanov, katerih vojaško ladjevje skoraj redno povzroča nevarna »bližnja srečanja«, je analitike pripeljal do sklepa, da bo območje Južnokitajskega morja najverjetnejši sprožilec za tretjo svetovno vojno. In to prav zaradi bojazni, da bi samo ena majhna napaka lahko povzročila globalen spopad.

War News Updates opozarja, da je potencialni spopad v coni Južnokitajskega morja nevarnejši, kot se nam dozdeva. Robert Kaplan, eden najpomembnejših strokovnjakov za Kitajsko, je ob tem dejal: »Južno kitajsko morje bo prizorišče boja v 21. stoletju.«

Decatur, bližnje srečanje
Ameriški rušilec USS Decatur je skorajda "oplazil" kitajsko vojaško plovilo. Vir: WP

Konec septembra leta 2018 se je človeštvo taki nevarnosti za las izognilo, ko sta kitajska vojaška ladja in ameriški rušilec skoraj trčila, ker je kitajska posadka poskušala spoditi Američane z ozemlja, ki ga ima Kitajska za svojega. Podoben incident se je zgodil tudi osem mesecev prej.

ZDA pa so nato zagrozile, da prav v spornih vodah »načrtujejo nove demonstracijo vojaške sile, kot opozorilo Kitajski«. Za takšen podvig pa ameriška vojska potrebuje nov proračun, kot ga sedaj zahteva Trump ...

Komentarji