Ruski nokavt za »Wunderwaffen«: Težko pričakovana zahodna »čudežna orožja« so v Ukrajini doživela hud poraz!

Številna zahodna »čudežna orožja« (nemško: Wunderwaffen) so se v Ukrajini, kot kažejo zadnja poročila, izkazala za popolnoma neuspešna in neuporabna.

Doživela so nokavt in ne bodo uspela spremeniti razmer na fronti. Nekako tako kot pred več kot 80. leti, v času druge svetovne vojne, ko so nanje stavili že v Tretjem Reichu.

In ne gre več samo za ameriške tanke Abrams, ki so jih zaradi neuporabnosti, okvar in hitrega uničenja (ruske sile so jih uničile najmanj pet) že umaknili v zaledje, pač pa še za vrsto drugih zahodnih orožij.

Ukrajinski in zahodni mediji in strokovnjaki so v njihov uspeh polagali velike upe, na primer tukaj, tukaj in tukaj.

Gre predvsem za posebne bombe GLSDB, ki se lahko izstreljujejo tudi iz večcevnih raketometov.

eurasianglsdb.jpg

»Pričakuje se, da bodo zmogljivosti GLSDB z razširjenim dometom in natančnimi napadi zagotovile ključno strateško prednost ukrajinskim silam, zlasti ko bo konflikt vzdolž frontnih črt dosegel pat položaj. Poleg tega se potencialna namestitev GLSDB zgodi v ključnem trenutku za Ukrajino, saj išče načine za ciljanje na ruske sile in infrastrukturo onkraj frontnih črt.

Z bombo, ki ponuja dvakrat večji domet kot trenutne rakete, nameščene prek visokomobilnega topniškega raketnega sistema (HIMARS), ki so ga dobavile ZDA, ukrajinski vojaški načrtovalci predvidevajo, da bodo lahko napadli globoko v sovražnikovo ozemlje, kar bi lahko Rusijo prisililo v premestitev vitalnih zalog dlje od frontnih linij za izogibanje ukrajinskim napadom,« so celo še komaj januarja ocenjevali tukaj.

Nedavno je to prva potrdila voditeljica ukrajinske zračne izvidniške podpore, Maria Berlinskaja, ki je izjavila, da so se zahodni sistemi v Ukrajini izkazali za ničvredne zaradi moči ruskih sistemov za elektronsko bojevanje.

Zdaj pa je prišla še potrditev te izjave z najvišje ravni iz ZDA.

Podsekretar v obrambnem ministrstvu ZDA, zadolžen za nabavo in vzdrževanje, William Laplante, je namreč pravkar razkril podatek, ki kaže, da so vsi upi o novih »zmagah« ukrajinske vojske zgolj pravljice za naivne.

Na okrogli mizi Centra za strateške in mednarodne študije je Laplante namreč naravnost priznal, da so se zelo opevani GLSDB sistemi – se pravi bombe majhnega premera, izstreljene s kopenskih lanserjev - izkazali za popolnoma neuspešne zaradi delovanja ruskih sistemov za elektronsko bojevanje.

Nekateri so upravičeno trdili, da je to posledica dejstva, da je »jadralna bomba SDB« precej počasna, ko se loči od rakete HIMARS.

glsdb1.jpg

Ker se med jadranjem proti cilju upočasnjuje, mora preleteti veliko zračnega prostora, v katerem delujejo ruski sistemi za motenje, kar postopoma vedno bolj slabša njegov popravek smeri GPS, dokler ni njegov cilj v resnici zelo daleč stran od mesta, ki bi ga v resnici moral izstrelek zadeti.

To sedaj že potrjujejo tudi zapisi v zahodnih medijih, ki jih slovenski osrednji mediji seveda nekako sploh ne opazijo.

gdlbs2.jpg

Podrobno tehnično razlago je podal Telegram kanal The Right People Z:

»Potrjeno je bilo, da imajo antene korekcijskih modulov GPS, ki so integrirani v sisteme za vodenje in nadzor hibridnih 227 mm vodenih izstrelkov GLSDB GBU-39/B, nizko odpornost na motnje. Na to je med konferenco ameriškega Centra za strateške in mednarodne študije (CSIS) ponovno opozoril ameriški obrambni podsekretar za nabavo in dobavo Bill LaPlante.

Očitno je, da je sprejemnik GPS, ki ga je družba Boeing predstavila kot GPS, zaščiten proti motnjam, popolnoma izgubil svojo učinkovitost v težkih razmerah motenja v zračnem prostoru nad Donbasom.

Kljub zgornjemu položaju teh antenskih modulov so kompleksi EW "Zhitel" ("Житель"), "Field-21" ("Поле-21") in "Serp-VS5" ("Серп-ВС5") zlahka zatrejo njihov sprejemni kanal, kar vodi do povečanja krožnega verjetnega odstopanja bomb GBU-39/B od 1,5 do 3 do nekaj deset metrov, kar zmanjša njihovo učinkovitost na nesprejemljivo raven. Nasprotno, domače GLONASS/GPS-antene "Kometa-A/M/R8" ("Комета-А/М/Р8") so sposobne prenesti motnje večine sovražnih sredstev EW, ki delujejo v L-pasu.

To ima številne zelo pomembne posledice, saj je to eno glavnih Natovih udarnih orožij zrak-zemlja in je zaradi uporabe v Ukrajini postalo neučinkovito, zaradi česar se bo zaradi neučinkovitosti v prihodnje težko uporabljalo proti tekmecem, kot sta Kitajska ali Iran in ali še kakšnim bolj lokalnim akterjem.«

gdlbs3.jpg

Drugi oborožitveni sistemi ne samo, da letijo hitreje in porabijo manj časa pod vplivom sredstev elektronskega bojevanja (EW), ampak imajo tudi druge sisteme ciljanja, ki jih poenostavljeni sistemi, kot sta GLSDB in JDAM-ER, nimajo.

Na primer, bolj sofisticirani sistemi, kot so manevrirne rakete (Storm Shadow, Kh-101 itd.) ali celo nekatere balistične rakete, kot so nedavno uporabljeni izraelski izstrelki ROCKS (Sparrow) ali ruski Iskander, imajo končno optoelektrično vodenje v obliki DSMAC (Digital Scene Matching Area Correlator), ki jim omogoča, da si ogledajo tarčo s kamero in jo povežejo z vnaprej programirano sliko le-te, da popravijo smer.

To pomeni, da tudi če je GPS moten, lahko še vedno natančno zadenejo tarčo s tem, kar je dejansko način vizualnega vodenja z umetno inteligenco.

Toda ti sistemi so izredno sofisticirani in dragi, celotna poanta GLSDB pa je bila v tem, da je bil narejen kot poceni alternativa z uporabo starih zalog super poceni bomb SDB, nameščenih na izstelitvene platforme HIMARS.

gdlbs2.jpg

To je verjetno isti razlog, zakaj so se ameriške bombe JDAM-ER izkazale za podobno žalosten neuspeh, saj delujejo skoraj identično kot jadralne SDB in je zanje ameriški Pentagon že dolgo vedel, da so zelo dovzetni za EW, celo dolgo pred vojno v Ukrajini.

Ali, kot komentira analitik Simplicius: »Toda tukaj je v nasprotju z ameriško ruska obrambna industrija pokazala svojo iznajdljivost in robustno prilagodljivost: medtem ko bi tudi ruske drsne bombe UMPK teoretično lahko imele natanko isto težavo in so jo verjetno tudi imele - kar bi pojasnilo nekatera najzgodnejša poročila o njihovi "netočnosti" z ukrajinske strani - so se ruski inženirji hitro prilagodili.

Na njih so bili namreč hitro nameščeni novii satelitskih sprejemno-sprejemni moduli Kometa-M. Ruski UMPK so prav tako začeli s samo 4 ali manj sprejemniki Kometa, čez nekaj časa pa so bili nadgrajeni na 8 sprejemnikov, zaradi česar so zdaj veliko bolj neprepustni za signale eletronskega motenja in zato veliko bolj natančni, saj korekcija Glonass/GPS ni tako poslabšana pri preletu okolja z motnjami.«

Kako naj bi ameriški sistemi - v teoriji - delovali, kaže posnetek spodaj.

Soočenje z realnostjo ruskega odgovora pa je seveda zgodba zase.

Tega pa seveda ne razumejo niti tuji vojaški strokovnjaki, niti domači mediji, ki še vedno napovedujejo končno zmago Ukrajincev...