REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Usoda Dominike Švarc Pipan je zapečatena, bolj ko se bo upirala neizbežnemu, večja bo škoda za koalicijo!

Usoda Dominike Švarc Pipan je zapečatena, bolj ko se bo upirala neizbežnemu, večja bo škoda za koalicijo!Tarča na Litijski 51. Vir: Posnetek zaslona

Samo vprašanje časa je, kdaj bo ministrica za pravosodje Dominika Švarc Pipan odstopila ali pa bo razrešena.

Napak pri nakupu zgradbe na Litijski 51 v Ljubljani je namreč toliko, da je za njih preprosto zmanjkalo prostora pod vladno preprogo...

In to ne le zaradi izgube podpore v lastni poslanski skupini socialdemokratov (SD) ter zaradi izjave predsednice Tanje Fajon, da nihče v stranki ne more računati na »bianco zaupanje«, pač pa predvsem zaradi objektivne odgovornosti in zaradi dejstev, ki so bila o nakupu sporne zgradbe na Litijski 51 razkrita do tega trenutka.

Najbolj so se vse nepravilnosti pokazale že ob razpravi v zadnji oddaji Tarča, ki je potekala v atriju sporne sodne stavbe v Ljubljani na Litijski cesti, kjer so bili navzoči ministrica za pravosodje Dominika Švarc Pipan, odvetnica prodajalca Nina Zidar Klemenčič, pravnika Miha Juhart in Marko Zaman, direktor Družbe za upravljanje in poznavalec poslov z nepremičninami Mitja Križaj ter predstavnik največje vladne stranke Gibanje Svoboda, poslanec Lenart Žavbi.

Samo vprašanje časa je, kdaj bo ministrica za pravosodje Dominika Švarc Pipan odstopila ali pa bo razrešena. Napak pri nakupu zgradbe na Litijski 51 je namreč toliko, da je za njih preprosto zmanjkalo prostora pod vladno preprogo...

Zanimivo je, da v oddaji ni bilo nikogar iz  opozicije, čeprav je SDS  sredi tedna napovedala interpelacijo proti ministrici Dominiki Švarc Pipan.

Potrdilo se je, da je ministrstvo kupovalo zgradbo v naglici, ker so morali porabiti denar ob koncu proračunskega leta, to pa je eden od jasnih znakov negospodarnega ravnanja, na kar je velikokrat opozarjalo tudi Računsko sodišče.

Ob tem sta pravnika Miha Juhart in Marko Zaman lepo pojasnila, kaj vse je ministrstvo naredilo narobe pri sami prodaji in (ne)prevzemu stavbe.

Povedano preprosto se je zaradi napačnega vrstnega reda korakov pri nakupu in prodaji zgradbe na Litijski ter nepreverjanja podatkov zgodilo »pravno dejstvo«, da v tem trenutku pravosodni ministrstvo »nima ne denarja in ne nepremičnine«, še več, denar je nakazalo podjetju z negativnim kapitalom, ki bi lahko končalo celo v stečaju; nato bi država dokončno ostala brez vsega…

Odvetnica prodajalca Nina Zidar Klemenčič (NZK), ki je za posel menda prejela okoli milijon evrov – zneska NZK ni niti zanikala – je sicer poskusila upravičiti nakup zgradbe z dejstvom, da bi ob obnovi za okoli 800 evrov na kvadratni meter kvadratni meter obnovljene zgradbe stal le nekaj več kot 2000 evrov, kar je manj od tržne cene podobnih površin v Ljubljani.

Toda ta argument odmisli, da obnovljena stavba ne more imeti enake garancije kot nova, ob tem pa bo tudi ta zgradba polna starih, propadajočih instalacij in materialov, zaradi katerih bi se lahko težave, še posebej zaradi večletne zanemarjenosti propadajočega poslopja – pojavile pozneje.

Ni tudi jasno, ali bi stavba na Litijski 51 sploh dobila gradbeno dovoljenje, obenem pa ni mogoče mimo dejstva, da je pri umeščanju »tretje veje oblasti« pomembno tudi to, kje je sedež sodišč.

Zgradba tudi nima lastnega funkcionalnega zemljišča in ne dovolj parkirišč, kar je katastrofalna napaka za sodišče.

Pomemben pa je tudi simbolni vidik zadeve.

Vlada (izvršna oblast) in državni zbor (zakonodajna oblast) nimata prostorov na obrobju mesta v obnovljenih, nekoč propadajočih zgradbah, ki so pred tem služile za poslovne namene, tja pa želijo umestiti sodnike (sodno oblast), ne da bi jih sploh vprašali za mnenje.

Obenem je zaradi dvojne cenitve iste sodne cenilke, ki se drugič ni podpisala pod cenitev – razlog zato ostaja neznan, a zdi se upravičeno domnevati, da zato, ker bi dve različni cenitvi s strani iste osebe takoj sprožile alarm in preprečile posel – obstaja velik sum, da je bila vsaj druga cenitev objekta veliko precenjena.

Na to posredno kaže tudi velika nagrada odvetnici prodajalca, kajti zakaj bi prodajalec dal tako veliko nagrado odvetnici, če bi lahko posel izpeljal sam in brez njene pomoči ter tako privarčeval milijon evrov.

Na mestu je tudi vprašanje, ali sta cenilka in njen »substitut« dobila kakšen del nagrade, ki je bil obljubljen komu od vpletenih v posel, ki bi v tem primeru bil morda tudi posrednik pri prenosu podkupnine za nerealno drugo cenitev.

Dejstva, da je za vse že ugotovljene nepravilnosti objektivno odgovorna ter da je kupovala zgradbo, pri kateri še do danes ni jasno, kakšna je njena površina – ne bo mogoče preprosto pomesti pod preprogo. Njena usoda je zapečatena.

To je še vedno nejasno, a verjetno bodo tudi ta vidik preverjali kriminalisti.

To bi lahko bil, kot je ocenil tudi pravnik Rajko Pirnat, morda eden od redkih še preostalih načinov, da se za državo zelo neugodno napisana pogodba (kupljena po sistemu videno-kupljeno) uspešno razveljavi.

Ko bo znana nova cenitev, pa bo pravosodni ministrici, (ki se je medtem maščevala svojim podrejenim s premestitvami in razrešitvami) odbila zadnja ura v vladi.

Preprosto zato, ker je jasno, da je zelo majhna verjetnost, da bo nova cenitev stavbe do evra enaka kot obe stari.

Težko bi se najbrž zgodilo, da bi bila nova cenitev višja, čeprav bi bila to najbolj elegantna pot za končanje afere, toda tisti, ki bi se podpisal pod takšno in tako javno cenitev bi si verjetno za vse življenje zapravil ugled.

Soočen pa bi bil tudi s kritiko stroke in novimi preverjanji...

Ob tem zadevo že preiskujejo tudi državno tožilstvo, kriminalisti in NPU.

Če bo manjša, bo v veljavo stopil nedavno dopisan »aneks«, ki določa vračilo dela kupnine glede na morebitno manjšo izmerjeno površino.

A v tem primeru bo jasno, da je ministrica preplačala stavbo in da so državni proračun pred izgubo rešila poročila medijev.

In v tem primeru bo napaka ministrice jasno dokazana, zato bo morala zaradi negospodarnega ravnanja pristati na razrešitev ali odstop.

Ker sta pri poslu sodelovala tudi vodja službe za nepremičnine in investicije Simon Starček in vodja finančne službe na pravosodnem ministrstvu Janja Garvas, oba kadra SDS so na ministrstvu že začeli z njunima premestitvama in odvzemom pooblastil.

»Odletel« je tudi generalni sekretar ministrstva iz SD. Ministrica za pravosodje Dominika Švarc Pipan je zaradi domnevnih nepravilnosti pri nakupu prostorov na Litijski cesti vladi namreč predlagala razrešitev generalnega sekretarja ministrstva Uroša Gojkoviča, ki je bil sinoči že razrešen.

A to je le vrh ledene gore. Če Dominika Švarc Pipan ne bo odšla s položaja pravosodne ministrice, jo čaka upravičena interpelacija in to ravno pred evropskimi volitvami, to pa je nekaj, kar si SD niti najmanj ne želi.

Švarc Pipanova, ki je ob izbruhu afere suvereno napovedala razdrtje pogodbe je medtem sicer spremenila taktiko in je pred novinarji nato branila svoj posel.

Toda dejstva, da je za vse že ugotovljene nepravilnosti objektivno odgovorna ter da je kupovala propadajočo nepremičnino, pri kateri še do danes ni jasno, kakšna je njena površina – ne bo mogoče preprosto pomesti pod preprogo.

Tako kot so britanski časniki preden je oktobra 2022 po najkrajšem mandatu v zgodovini Liz Truss odstopila s položaja britanske premierke, ugotavljali, da je glava ledenke zdržala dlje od nje, lahko povlečemo nekoliko drugačno vzporednico in zatrdimo, da če bo premier Robert Golob Dominiki Švarc Pipan po tej aferi dovolil ostati ministrica, potem je v njegovem kabinetu minister ali ministrica lahko tudi - solata.

Zato ni težko sklepati, da je njena usoda zapečatena.

Dalj časa, kot se bo upirala neizbežnemu, večja bo škoda za SD in za vladajočo koalicijo.

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek