Zakaj smo Slovenci brez elite

Težave, ki so se nedavno dogajale s sestavo nove slovenske vlade, so sicer neposreden odraz neravnovesja med sodelujočimi strankami, vendar pa tudi jasno kažejo, da slovenskemu narodu močno primanjkuje prava in pristna elita. 

Naša zdajšnja »elita« je namreč zrasla na vrhu piramide tisočletne negativne selekcije naših voditeljev v socializmu, kapitalizmu in fevdalizmu. Kot priča naše davno ustoličenje na Gosposvetskem polju, so naši daljni predniki za svoje voditelje vselej demokratično izbrali najsposobnejše med seboj. Če pa z njimi niso bili zadovoljni, so jih lahko tudi demokratično odpoklicali – enako kot pasje krdelo vselej vodi najsposobnejši pes.

Če je narod telo, je njegova glava elita, in telo je še najlažje pokončati, če mu odsekaš glavo oziroma izženeš njegovo elito. Sodobne težave slovenske države so neposredna posledica prešibke slovenske elite, kar pa je stalnica slovenske usode že najmanj od časa protireformacije v sedemnajstem stoletju.

Tedaj so Habsburžani pod strokovnim vodstvom jezuitov iz slovenskih dežel pregnali ne le vse napredne in razgledane meščane, temveč tudi skoraj vse slovenske plemiške rodbine. Pač vse tiste, ki se niso bili pripravljeni na cesarski ukaz čez noč odpovedati svoji protestantski oziroma luteranski veri.

Razen v protestantskem šestnajstem stoletju pa je tako pri nas kot drugod v civiliziranem svetu imela v rokah platno in škarje in torej vso oblast in velik del vseh nepremičnin in zemljišč Katoliška cerkev. Obenem je imela (in še ima) tudi najboljšo in najbolj razširjeno vohunsko mrežo ter dostop do skrivnosti, ki jih pri spovedi zaupajo verniki svojim spovednikom.

Kot dobro vemo, imajo župniki tudi nalogo, da za cerkev novačijo vse nadarjene mladeniče iz ljudstva, ki jih nato izšolajo in potem poljubno uporabijo v skladu z njihovimi darovi. To pa je bila pravzaprav nevidna in trajna pretanjena kraja ljudstvu vseh njegovih najbolj sposobnih mladeničev, ki bi sicer zaradi svojih darov postali del slovenske elite, če bi namreč ostali doma.

Posebno poglavje v demografski zgodovini Slovencev pa so nedvomno več kot dvestoletni turško-slovenski boji, in to ne zgolj zato, ker so pri tej obrambi krščanskega sveta padli številni Slovenci. Za našo demografijo je bila namreč še veliko usodnejša turška navada, da niso samo ropali in plenili zaklade, temveč so tudi sistematično zbirali sužnje.

Najlepša ugrabljena slovenska dekleta so namreč pristala v sultanovem haremu. Ugrabljene slovenske dečke pa so poslali v carigrajsko šolo za janičarje, ki so bili sultanova osebna straža, kjer so jih vzgojili kot izvrstne muslimanske vojščake in jih potem pošiljali nad njihove brate Slovence!

Peter Amalietti za Misterije

Več na Misteriji.si