REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Dr. Andraž Teršek na Ustavno sodišče odvrgel »pravniško bombo« in razkril servilnost in nestrokovnost sodišča!

Dr. Andraž Teršek na Ustavno sodišče odvrgel »pravniško bombo« in razkril servilnost in nestrokovnost sodišča!Dr. Andraž Teršek s pravniško bombo nad US. Fotomontaža: Insajder.com

Ustavni pravnik, dr. Andraž Teršek, univerzitetni učitelj Univerze na Primorskem ima podporo 52 poslancev, kljub temu pa ga predsednik republike Borut Pahor ne bo predlagal za ustavnega sodnika.

Le zakaj ne? Njegova zadnja kolumna na Iusinfo lepo razkriva, zakaj bi Terška Pahor res moral predlagati za ustavnega sodnika, če bi mu šlo za dobrobit države, saj je očitno, da dr. Andraž Teršek s svojimi povsem logičnimi in prepričljivimi razmišljanji dokazuje, da gre za strokovnjaka, na katerega je izjemno težko vplivati.

V zadnji kolumni z naslovom »Čakajoč Godota …, popravek: čakajoč na sodišče, da presodi in odloči!« je dr. Andraž Teršek na celotno Ustavno sodišče pravzaprav odvrgel – pravo pravniško jedrsko bombo!

V njej je opozoril prav na zadeve, na katere smo opozarjali tudi v naših člankih – od klientelizma do političnih vplivov na izvolitve sodnikov, predvsem pa je izpostavil servilnost in nesamostojnost ter bojazljivost večine sodnikov Ustavnega sodišča, ki gledajo vladi »skozi prste.«

V zadnji kolumni je opozoril prav na zadeve, na katere smo opozarjali tudi v naših člankih – od klientelizma do političnih vplivov na izvolitve sodnikov, predvsem pa je izpostavil servilnost in nesamostojnost ter bojazljivost večine sodnikov Ustavnega sodišča, ki gledajo vladi »skozi prste.«

Poglejmo torej najpomembnejše poudarke.

Na začetku se dr. Teršek najprej loti dejstva, da bi Ustavno sodišče (US) moralo že zdavnaj presoditi o ustavnosti vladnih odlokov, vendar pa si tega – ne upa narediti.

»Že dolgo, predolgo časa je vse, kar je bistveno in odločilno, jasno. O odlokih, sklepih in ukrepih, ki imajo skupni imenovalec (in edini skupni imenovalec) 'uradno razglašeno pandemijo.' Tisto, kar je pravno in ustavnopravno odločilno in bistveno, je kristalno jasno. Meni, mislečim pravnikom in pravnicam in drugim mislečim ljudem. Ker je dokazano, preverjeno, analizirano, argumentirano, primerjano, preštudirano, utemeljeno, pojasnjeno, zapisano, izrečeno, prikazano… A vseeno še naprej velja, kot da ni.

Tisti, ki se ne bi smeli pretvarjati, da ni, se še naprej pretvarjajo, da ne vedo, da je. Če se ne pretvarjajo in gre za kaj drugega, še toliko slabše …

Primer Teršek: kontrolirano glasovanje v DZ
Primer Teršek: kontrolirano glasovanje v DZ. Vir: Twitter

To so informacije (podatki), ki zadevajo same (stvarne) temelje, razloge, izhodišča, bistveno in odločilno glede vseh odlokov, sklepov, ukrepov in spremljajoče zakonodaje. Tam, na US, so tudi dokazi, da javna oblast, država, vlada in zakonodajalec s temi informacijami ne razpolagajo, jih nimajo, jih ne posedujejo. Tam so tudi dokazi o tem, da javna oblast, država, javne institucije, vlada, zakonodajalec in NIJZ (mimogrede: celo tega NIJZ ni v slovenski zakonodaji (!), ker je v ZNB še vedno zapisano ime institucije, ki s tam zapisanim imenom ne obstaja več, ni pa v zakonodaji imena institucije, ki obstaja, to je NIJZ). Ali drugače, tam, na US, so tudi dokazi, da vsi našteti akterji ves čas zatrjujejo, da s pravno in medicinsko bistvenimi in odločilnimi informacijami ne razpolagajo. Gre za informacije o vsem, kar je pravno odločilno in bistveno za odloke, sklepe, ukrepe, novo zakonodajo in spremembe zakonodaje: odločilno in bistveno za pravno presojo, oceno in pravno zavezujočo odločitev. Za ustavnosodno odločitev (ne 'ustavno odločbo' – ta, ves čas javno uporabljani izraz, je pač očitno in povsem napačen, ker Ustavno sodišče ne sprejema 'ustavnih odločb', ampak sprejema 'ustavnosodne odločbe', ali pa 'odločbe ustavnega sodišča', ali pa 'sklepe…' - a očitno se to zdi pomembno samo meni – ker je pomembno, zato na to ves čas opozarjam, a očitno neuspešno).

In se sprašujem: kaj Ustavno sodišče RS zares želi? Kaj še želi? Kaj potrebuje? Še več pobud? Še več dopolnitev in razširitev? Še več škatel in svežnjev strokovnih in znanstvenih virov, dokazil in dokazov?

Informacij o vsem, kar je medicinsko in pravno odločilno in bistveno, ni mogoče dobiti, od marca 2020, do danes – ker javna oblast, država, vlada, zakonodajalec, NIJZ, strokovna skupina, medicinski fakulteti… teh informacij nimajo. Če pa jih vendarle imajo, pa ne govorijo resnice, kot zatrjujejo, da jih nimajo, ker so že na večkrat ponovljena vprašanja, če jih imajo in na večkrat poslano zahtevo, naj jih pokažejo in predstavijo, vselej odgovorili, da jih nimajo. Seveda gre za informacije javnega značaja. Zadevajo pa, ponovim, ustavnopravno in pravno bistveno in odločilno vsebino, materijo, stvarno podlago...

Sklep je na dlani: že zato, ker teh informacij država nima, ali pa jih ima, pa samo zatrjuje, da jih nima (moje poizvedbe so me vodile do šokantnega sklepa, da jih res nima), bi morali biti vsi odloki, sklepi in ukrepi, s katerimi se posega v in omejuje temeljne ustavne pravice in svoboščine, nemudoma razveljavljeni.

Obstaja samo nekaj 'domnev.' Pokonci pa jih držijo zelo majavi temelji. Dve domnevi sta posebej pomembni (in njun pomen je neodvisen od tega, ali se z določenim ukrepom kdorkoli strinja, ali pa ne, kaj si o njem misli, ali pa si o njem nič ne misli): da so 'maske' zadeva 'določitve načina gibanja'; in da je SARS-CoV-2 Covid-19 bolezen, ki jo je treba uvrstiti v skupino najbolj nevarnih nalezljivih bolezni, kot sta 'kuga in hemoragična mrzlica.' To sta, v najboljšem primeru, goli 'domnevi.' V ZNB (zlasti, a ne samo v členih 8, 31 in 39), v izvoru vsega slabega, kar je slabega v izrednih razmerah, ki so izredne, četudi niso bile pravno razglašene kot 'izredne razmere', ni ne mask, ne te – nove – bolezni.

Maske v šolah niso več obvezne  Vir:Max Fischer, Pexels
Maske v šolah. Vir: Twitter

Vse je določeno (ne z zakoni, ampak) s podzakonskimi predpisi. Vse bistveno in odločilno je določeno s podzakonskimi predpisi, ki temeljijo na ustavno nadvse spornih (za moj ustavniški um – in še zdaleč ne samo za mojega - pa očitno protiustavnih) zakonskih določbah. Razen PKP od ena do osem, kjer je preveč ustavno spornih, zame pa očitno protiustavnih rešitev. In razen ZNB in ZNB-B, za katera velja enako. Nekateri očitni in grobi posegi v fizično in moralno integriteto ljudi so določeni celo z uredbami in odredbami.

Pravno nezaslišano. Ustavnopravno nesprejemljivo«, opozarja dr. Teršek.

Okrcal je tudi »ustavno večino«, ki prizanesljivo gleda na vsa dejanja Janševe vlade.

»Zdi se, da ima ista večina na enaka in podobna ravnanja oblasti, vlade, še vedno enak, prizanesljiv, razumevajoč, 'skozi prste gledajoč' odnos. Pa ga ne bi smela imeti! A to ni edino, 'kar se zdi.' Zdi se, da ima tudi tedanja manjšina štirih glasov na US na družbeno stanje, oblastna ravnanja, na dogajanje in na delovanje oblasti, vlade, zdaj enak, prizanesljiv, razumevajoč in 'skozi prste' gledajoč odnos do ravnanj in delovanja oblasti, vlade, kot ga je septembra imela večina petih glasov na US (ki držo iz septembra očitno ohranja), manjšina štirih glasov na US pa je imela tedaj drugačen pogled. To jasno in nedvoumno, zelo zgovorno, skoraj 'kričavo' izhaja iz septembrskih odklonilnih ločenih mnenj.

Zdaj imamo tudi očiten, nespregledljiv in velik problem s pasivnostjo, z avtocenzuro in s samorazvrednotenjem Ustavnega sodišča (v smislu pomanjkanja odločne, pokončne in pogumne skrbi US za svojo lastno avtoriteto, ugled in institucionalno moč); v teh časih, ker je pač tako naneslo, pod predsedstvom prof. dr. Rajka Kneza

Ne gre za to, da je to težko razumeti. Gre za to, da ustavnopravno tega ni mogoče razumeti, še manj sprejeti in odobravati,« je kritičen Teršek.

Teršek kritizira tudi dejstvo, da je Ustavno sodišče odločilo, da se delne odločbe in sklepi ne bodo – več - javno objavljali.

Kritičen je tudi do šalamastike s podpisi ob vlaganju ustavnih pobud. Teršek to imenje »moj-podpis-gate«.

»Meni, kolegu in celotni slovenski javnosti je dalo utemeljene razloge za sum, da nekaj, morda veliko, morda preveč, morda večino vlog, ki prispejo na US, odpravita – zavrneta ali zavržeta – kar sekretar sodišča in vodja glavne pisarne. (Vrinjeni stavek: v svoji predzadnji kolumni sem se zato postavil v bran sodnicam in sodnikom US, odločen biti prepričan, da tega nedopustnega zdrsa v skrajno nedopustno ravnanje, ki je vključevalo tudi zavržno zatrjevanje neresnice o tem, kaj glede podpisa določajo zakonodaja, sodna praksa in poslovnik US, niso zakrivili sodnice in sodniki Sodišča, ampak nekdo drug, zaposlen na Sodišču.) Ponavljam, nedopustni zdrs v 'moj-podpis-gate' nam je ponudil utemeljene razloge za sum o nezakonitem ravnanju nekoga na US.

Kolikor mi je znano, in sem se kar potrudil to preveriti, predsednika US, prof. dr. Rajka Kneza, o tem ni nihče ničesar vprašal. A bi ga morali o tem vprašati. Takoj. Lahko bi namreč šlo celo za kaznivo dejanje. Lahko bi šlo za stek več kaznivih dejanj. Lahko bi šlo za stek več kaznivih dejanj več oseb, zaposlenih na US. Ne trdim, da gre. Trdim pa, da obstajajo več kot le razlogi za sum, da bi lahko šlo za to. Morda pa je bilo to vprašanje postavljeno, pa tega ne vem. Če je bilo, odgovora ne poznam. Pa bi ga rad poznal. Zgolj domnevam, špekuliram, da bi odgovor, če je bil, ali bi bil dan, lahko bil podoben stavku 'ustavno sodišče ni dolžno javno pojasnjevati svojih odločitev.' Ali drugače, a podobno, 'ustavno sodišče, v njegovem imenu pa predsednik tega Sodišča, ni dolžno javno pojasnjevati, zakaj je nekaj storilo, zakaj nečesa ni storilo, zakaj se je nekaj pripetilo, če se je že kdaj pripetilo in kako pogosto se to ali nekaj podobnega pripeti, zgodi ali dogaja.' Samo domnevam, špekuliram, v dobri veri in z najboljšimi nameni, kot vselej.

Vir: Twitter, Facebook

Je pa moje prepričanje drugačno: da, Sodišče je v takem primeru dolžno odgovoriti in pojasniti, kaj se je zgodilo in za kaj gre! Dolžno je tudi – predsednik Sodišča je dolžan – pristojnim organom naznaniti obstoj razlogov, ki so več kot le goli razlogi za sum (kadar ti obstajajo), da je določena oseba, ali da je več oseb, zaposlenih na US, morda (le morda, ničesar ne zatrjujem) kršilo Ustavo RS, Zakon o Ustavnem sodišču in Poslovnik US, ali morda celo storilo kaznivo dejanje, ali pa dve, morda tri taka dejanja, morda v steku,« opozarja Teršek.

Kritičen je tudi do pravne konstrukcije vladnih »protikoronskih paketov«, ki jih vlada sprejema po tekočem traku.

Nedavno se je zgodil sprejem PKP 8. Pravnikom in pravnicam ni težko odkriti in prešteti, koliko pravnih nevzdržnosti in očitnih protiustavnosti (moj pravniški kolega bi rekel »s prostim očesom vidnih iz vesolja«) je samo v tem zakonu.

In do Varuha človekovih pravic, ki o vseh kršitvah – molči.

»Nedavno se je zgodil sprejem PKP 8. Pravnikom in pravnicam ni težko odkriti in prešteti, koliko pravnih nevzdržnosti in očitnih protiustavnosti (moj pravniški kolega bi rekel 's prostim očesom vidnih iz vesolja') je samo v tem zakonu. Ker gre za početje in za pravni produkt zakonopisnega početja, ki vsebuje tudi pravno nesprejemljive, etično zavržne in najostrejše strokovne kritike vredne rešitve, naj ne ostane tudi prezrto – še posebej zato ne, ker so se nekatere javne institucije, predvsem spoštovani Varuh človekovih pravic in njegov Urad, odločile, da niso in ne bodo za nič več pristojne. Z izjemo Informacijske pooblaščenke, ki svoje delo še naprej opravlja odlično, vzorno, zgledno.«

Teršek je kritičen tudi do predloga vlade, po katerem naj bi policisti po novem v vseh primerih – razen, kjer morajo izdati pisno odločbo o prekršku – vedno izdali plačilni nalog brez izjave kršitelja in brez opisa prekrška.

Teršek je raztrgal argumentacijo Hojsa in varuhov nezakonitosti
Teršek je raztrgal tudi argumentacijo Hojsa in varuhov nezakonitosti. Vir: Twitter

»Je res treba ljudem zdravega razuma, pameti, sposobnosti mišljenja, dobrih namenov, dobre vere, srčnosti, čuječnosti in osebnostne integritete pojasnjevati in pojasniti, da bi to ne le 'zmanjšalo' pravno varstvo t. i. 'kršiteljev' (op.: ki pa so samo 'domnevni' kršitelji), ampak bi ga onemogočilo in izničilo?!

In mi? Kaj počnemo? Morda drugače, kaj lahko storimo? Ne veliko, ne dosti. Zase vem, kaj sem počel in postoril. Ob tem se počutim dobro, odlično, izpolnjeno, olajšano, trdno na tleh. Ljudje lahko še naprej (nemočno, da?) opazujejo pomankanje (deficit) odločevalske učinkovitosti, poklicne odločnosti in strokovnega poguma sodne veje oblasti in sodniškega prava – sodniškega pravotvorja (zato imamo v Sloveniji velik problem predvsem s sodno in sodniško 'politiko', glede tega soglašam s kolegom prof. dr. M. Avbljem). Zdaj imamo tudi očiten, nespregledljiv in velik problem s pasivnostjo, z avtocenzuro in s samorazvrednotenjem Ustavnega sodišča (v smislu pomanjkanja odločne, pokončne in pogumne skrbi US za svojo lastno avtoriteto, ugled in institucionalno moč); v teh časih, ker je pač tako naneslo, pod predsedstvom prof. dr. Rajka Kneza,« svojo mračno sodbo o slovenskem Ustavnem sodišču v tem delu sklene dr. Andraž Teršek in na koncu kolumne znova opozarja na problem odvajanja zraka iz prostorov in pobude v zvezi s tem, ki so bile v Sloveniji skoraj povsem prezrte, čeprav so zelo pomembne za ustavljanje pandemije koronavirusne bolezni covid-19.

Politika, koalicijska in opozicijska, je resolucijo enostavno prezrla, zignorirala. Z izjemo dveh poslancev DZ, ki sta o tem spregovorila na seji Odbora DZ za zdravstvo.

Na enak način načeloma nasprotuje obveznemu cepljenju in pri tem znova opozarja na Resolucijo Parlamentarne skupščine Sveta Evrope o tem vprašanju.

»Politika, koalicijska in opozicijska, je resolucijo enostavno prezrla, zignorirala. Z izjemo dveh poslancev DZ, ki sta o tem spregovorila na seji Odbora DZ za zdravstvo«, poudarja Teršek.

Opozarja tudi na pomen poceni krvnih testov, s katerimi bi lahko hitreje omejili pandemijo. Žal pa so bili tudi ti spregledani.

»In se sprašujem: kaj Ustavno sodišče RS zares želi? Kaj še želi? Kaj potrebuje? Še več pobud? Še več dopolnitev in razširitev? Še več škatel in svežnjev strokovnih in znanstvenih virov, dokazil in dokazov? Pričanje znanstvenikov? Domačih, tujih, evropskih in ameriških, avstralskih, kanadskih…? V čem je problem? Tega ni mogoče razumeti. Tega ni dopustno sprejeti. A ostajamo: vljudni in spoštljivi v svojem pričakovanju… In čakamo. Na koga? Na kaj? NA  O D L O Č I T E V !« je nestrpno zapisal ob res že predolgem čakanju, da se bo slovensko Ustavno sodišče le zganilo.

Morda še letos in pred koncem pandemije…

Delite članek