REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Dan zmage: Ognjemeti, preleti letal in karaoke spletno prepevanje ob 75-letnici osvoboditve Evrope

Dan zmage: Ognjemeti, preleti letal in karaoke spletno prepevanje ob 75-letnici osvoboditve EvropeDan zmage in poraženi poveljnik nemške armadne skupine E, generalpolkovnik Aleksander Löhr

Ob dnevu zmage v drugi svetovni vojni v teh dneh povsod potekajo spominske slovesnosti.

Jugoslavija je bila namreč ena od držav, ki je plačala enega od najvišjih krvnih davkov za svobodo ob koncu druge svetovne vojne.

Tudi v Sloveniji in v državah naslednicah nekdanje SFRJ, kjer so leta 1945 – tudi še veliko po uradnem koncu vojne – potekali zadnji spopadi v tej vojni.

Jugoslavija je bila namreč ena od držav, ki je plačala enega od najvišjih krvnih davkov za svobodo ob koncu druge svetovne vojne, odpor partizanov in drugih antifašistov v tem delu Evrope zoper okupacijo pa je bil izjemno obsežen, kar so borcem NOV in jugoslovanskih partizanskih odredov priznavali tudi zavezniki.

Tako kot prva se je tudi druga svetovna vojna začela v Evropi.

In sicer z napadom Nemčije na Poljsko 1. septembra leta 1939.

Končala se je, ko so zavezniške sile na čelu z ZDA, Veliko Britanijo in Francijo na eni strani osvobodile večino zahodne Evrope, Rdeča armada takratne Sovjetske zveze pa je napredovala v vzhodno Evropo in vkorakala v Berlin.

Zahodne sile so se sicer v Evopi v večjem številu izkrcale šele leta 1943 na Siciliji in leta 1944 v Normandiji.

V slovenski Topolšici se pogosto spominjajo zmage nad fašizmom, s katerim obeležujemo konec druge svetovne vojne.

Prav ta kraj je bil namreč eno od petih evropskih prizorišč, kjer so zavezniki leta 1945 dosegli podpis brezpogojne kapitulacije nemških oboroženih sil.

Aleksander Lohr z generali
Poveljnik nemške armadne skupine E, generalpolkovnik Aleksander Löhr

Poveljnik nemške armadne skupine E, generalpolkovnik Aleksander Löhr, pa je kapitulacijo nemških sil za Jugovzhodno Evropo v štabu četrte operativne cone po celodnevnih pogajanjih 9. maja podpisal prav v Topolšici.

Dan zmage 9. maja sicer praznuje vsa Evropa.

V slovenskih medijih sicer prevladuje zgodovinsko popačena ocena, da se je Rusija, ki je v tem boju prispevala največ žrtev in vojaških naporov, bila samo »zraven« ob kapitulaciji, ki jo je Nemčija podpisala z zahodnimi zavezniki.

Ranjeni partizani v bitki za Sutjesko
Ranjenci v času bitke na Sutjeski.  
Dan zmage v drugi svetovni vojni v zahodni Evropi sicer res slavijo 8. maja, dan prej kot vzhodna Evropa. Zakaj pa?

Kar pa seveda ni res.

Dan zmage v drugi svetovni vojni v zahodni Evropi sicer res slavijo 8. maja, dan prej kot vzhodna Evropa.

To pa zato, ker je opolnomočeni nemški feldmaršal Wilhelm Keitel kapitulacijo pred ruskim maršalom Žukovim podpisal 8. maja ob 23 uri in eni minuti po lokalnem času v Berlinu, medtem ko je v Moskvi, ki je bila v drugi časovni coni, ura tedaj že kazala prvo uro in prvo minuto dne 9. maja leta 1945 ...

Topolščica, podpis kapitulacijeV prestolnicah po Evropi so se ogromne 

Evropa je bila prizorišče zloma najprej fašistične Italije, nato še nacistične Nemčije.

Druga svetovna vojna je zahtevala več kot 60 milijonov smrtnih žrtev.

V tej vojni ljudje niso umirali samo na bojiščih, ampak tudi v koncentracijskih taboriščih in različnih pregonih. Prvič v zgodovini sodobnega vojskovanja se je zgodilo, da je v vojni umrlo več civilistov kot vojakov.

Največ žrtev je vojna terjala v nekdanji Sovjetski zvezi, kjer je po uradnih podatkih umrlo 26,6 milijona ljudi.

Največ žrtev je vojna terjala v nekdanji Sovjetski zvezi, kjer je po uradnih podatkih umrlo 26,6 milijona ljudi.

Z vojaškega vidika sta drugo svetovno vojno zaznamovala hitro vojskovanje, t. i. blitzkrieg, in napredek pri uporabi različnega orožja in opreme, kot so letala, tanki, podmornice, letalonosilke, rakete.

Svoje mesto v vojskovanju je dobil tudi radar.

Največji pečat vojskovanju v drugi svetovni vojni je dal tank, največji vojaški prispevek pa so dali ruski vojaki.

Največji pečat vojskovanju v drugi svetovni vojni je dal tank, največji vojaški prspevek pa so dali ruski vojaki.

Za prelomno velja leto 1943, ko se je na bojišču po bitki za Stalingrad, ki so jo Nemci izgubili začela vojna nagibati vedno bolj na stran Rusije in njenih zahodnih zaveznikov.

Voditelji ZDA, Velike Britanije in Sovjetske zveze, Franklin D. Roosevelt, Winston Churchill in Josip Stalin, so na konferenci v Teheranu govorili o začetku druge fronte, ki bi razbremenila vzhodno, in o povojni ureditvi.

Danes prevladuje še eno zmotno prepričanje, da namreč predvsem prispevek Rusije v drugi svetovni vojni ni bil pomemben.

Še leta 1945 je celo večina zahodne javnosti priznavala Rusiji, da je dala največji prispevek v drugi svetovni vojni, nato pa je ta odstotek padal do te mere, da se s to trditvijo strinja samo še petina vprašanih, ki sedaj kot tiste z največjim prispevkom vidijo povsem druge države - predvsem ZDA.

Tudi to je očitno posledica napačne propagande skozi leta.

Vendar že podatki o številu žrtev kažejo drugačno sliko.

Na podoben način se poskuša zmanjšati tudi vloga slovenskih in jugoslovanskih partizanov. Toda neizpodbitno dejstvo je, da se nemški vojaki niso predali svojim pomožnim policijskim enotam, domobrancem, pač pa partizanom.

Kako pa je bila videti predaja nemških sil zmagovitim partizanom v Jugoslaviji pa si je še danes mogoče ogledati tudi v Topolšici vsak dan in ob katerikoli uri.

Spominska soba v Topolšici, ki je okoli 10 kilometrov od Velenja, je posvečena spominu na podpis ene od štirih delnih vdaj nemške vojske. Za Slovence se je s tem končala druga svetovna vojna.

V stavbi zdraviliškega parka v Topolšici je temu posvečena spominska soba, ki predstavlja delno nemško kapitulacijo armadne skupine E in nemških sil za JV Evropo.

Podpisal jo je general Aleksander Löhr.

Ena izmed posebnosti zbirke je tudi pištola generala Löhra, ki mu jo je nekaj dni po podpisu kapitulacije zaplenil Ivan Dolničar.

Spominska soba je urejena tako, da jo je mogoče obiskati 24 ur na dan, saj si s pritiskom na gumb lahko ogledate kratek film o dogodkih maja leta 1945 v teh krajih, poleg tega pa je v prostoru tudi rekonstrukcija podpisa kapitulacije, ki je bila eden najpomembnejših dogodkov na naših tleh v času 2. svetovne vojne.

Ena izmed posebnosti zbirke je tudi pištola generala Löhra, ki mu jo je nekaj dni po podpisu kapitulacije zaplenil Ivan Dolničar.

Pištola je namreč razstavljena sredi steklene kocke, kar naj bi simboliziralo ujetost orožja oziroma odpor proti njegovi nesmiselni uporabi.

Spominsko sobo si lahko brezplačno ogledate vse dni v letu.

Slovesno pa je bilo že 8. maja tudi marsikje drugje.

Po Evropi potekajo slovesnosti ob 75. obletnici konca druge svetovne vojne, ki so v luči ukrepov zaradi pandemije nekoliko drugačne kot običajno.

Tako francoski predsednik Emmanuel Macron kot nemška kanclerka Angela Merkel sta na manjših slovesnostih položila vence v spomin na žrtve druge svetovne vojne.

V Veliki Britaniji so se jih spomnili z dvema minutama tišine, zvečer je pričakovati še nagovor kraljice Elizabete II.

V Moskvi so nameravali letos ob 75. obletnici osvoboditve pripraviti največjo vojaško parado do zdaj, vendar so jo morali zaradi pandemije preložiti.

V Belorusiji pa bodo parado v soboto izvedli kljub pandemiji.

Obletnice so se spomnili tudi s slovesnostjo pri Slavoloku zmage v Parizu, na kateri je bil prisoten francoski predsednik Emmanuel Macron, bila pa je zaprta za javnost.

Britance bo ob tej priložnosti v večernih urah prek televizijskih zaslonov nagovorila kraljica Elizabeta II.

V Berlinu so predsednik Frank-Walter Steinmeier, kanclerka Angela Merkel ter predsedniki obeh domov parlamenta in ustavnega sodišča položili vence k osrednjemu spomeniku žrtvam vojn.

Velike parade so redno v Rusiji, kjer so lani pokazali več kot 130 vrst vojaških vozil ali tehnike, letos pa je parada zaradi pandemije koronavirusa prestavljena.

Namesto s parado letos praznujejo z ognjemeti, preleti letal in dogodki, organiziranimi na spletu. 

T-14 armata, ruski tank na paradi v Moskvi 2019
T-14 armata, ruski tank, lani na paradi v Moskvi.

V Rusiji so se 75–letnice zmage nad fašizmom na primer spomnili tudi tako, da so na posebni spletni strani omogočili vsem, da ob instrumentalni glasbi skladbe »Dan zmage« zapojejo v svojem jeziku, sami ali skupaj s prijatelji ali družino.

S petjem in plesom so pospremili tudi padec Tretjega rajha leta 1945.

Ob »karaoke sistemu«, ki je na voljo se lahko tudi posnamejo in nato pošljejo svoje posnetke na spletno stran, ki bo objavila posnetke.

Najboljši bodo objavljeni tudi na spletnih straneh in televizijah. 

Besedilo pesmi je na voljo v preko 100 jezikih, dodatna besedila v drugih jezikih pa vam organizatorji lahko tudi pošljejo.

Dan zmage v različnih jezikih

Petje pesmi z domovinsko in domoljubno tematiko je bilo v času druge svetovne vojne zelo popularno, s petjem in plesom pa so pospremili tudi padec Tretjega rajha leta 1945.  

Pesem »Dan zmage« je sicer napisal pesnik Vladimir Kharitonov, ki je bil sam pehotni vojak v drugi svetovni vojni, uglasbil pa jo je mlad komponist David Tukhmanov.

Danes je ena od najbolj znanih in priljubljenih pesmi v Rusiji, ki se prepevajo v času obeleževanja zmage nad fašizmom.

Glasbeni maraton bo preko spleta potekal od 9. do 11. maja.

Delite članek