REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Maraton maši žile

promocijsko sporočilo
Maraton maši žileMag. Barbara Markun | vir: Nataša Čampelj

Maraton je tekaška preizkušnja, dolga 42,195 km. Je najtežja športna disciplina. To razdaljo naj bi po legendi pred 2500 leti pretekel grški vojak Fidipid. Po bitki na Maratonskem polju, kjer so Grki leta 490 pred našim štetjem porazili Perzijce, naj bi brez postanka pretekel razdaljo od Maratona do Aten, kjer je z besedami "zmagali smo" obvestil senat o velikem dogodku, nato pa na mestu umrl zaradi izčrpanosti. Dandanes je letno organiziranih več kot petsto maratonov, na mnogih morajo tekače zaradi izčrpanosti oživljati, žal, nekatere tudi neuspešno. Če se hočemo katerega udeležiti, se moramo nanj dobro pripraviti, zato prisluhnimo besedam izkušene tekačice Barbare Markun, magistre farmacije iz Gorenjskih lekarn.

Ali je maraton brez priprav nevaren?

Maraton je absolutno škodljiv, če se nanj dobro ne pripravimo. Telesno in psihično.

Maraton je absolutno škodljiv, če se nanj dobro ne pripravimo. Telesno in psihično. Predvsem je treba poslušati svoje telo pri številu, pogostosti in intenzivnosti treningov in tekmovanj. Vedno moramo upoštevati svoje počutje. Svojega telesa ne smemo nikoli izsiljevati. Največja napaka rekreativnih tekačev je, da se kampanjsko pripravljajo na maraton. To je lahko zelo nevarno, ker mišic ne moremo v tako kratkem času pripraviti na maraton, denimo v enem mesecu. Mišice potrebujejo nekaj časa, da se dobro prekrvijo. To pa dosežemo le s tem, da redno tečemo. Potrebujemo kilometrino.

Ko je mišica dobro prekrvljena, je v njej veliko kisika, je bolj vzdržljiva in dobro opravlja svoje delo. Če je mišica slabotna, trpijo okolna tkiva in vezi, posledica tega pa je, da se lahko poškodujemo. Le dobro pripravljene mišice, lahko vzdržijo tako velik mišični napor, kot je maraton. Za dobro pripravljene tekače je zato maraton obremenitev, ki je zelo podobna obremenitvi na treningu. Tako kot denimo meni, ko je maraton le nadaljevanje treninga.
Smisel maratona je tudi v tem, da ga pretečemo v nekem zmernem času, ne pa, da zato potrebujemo šest ali sedem ur. 

Mag. Barbara Markun | vir: Nataša Čampelj
Mag. Barbara Markun | vir: Nataša Čampelj

Katere maratone tečete vi in kako se nanje pripravljate?
 

S športom se ukvarjam že vse življenje; kot otrok sem se aktivno ukvarjala z alpskim smučanjem in tekom na smučeh, trenirala sem tudi atletiko. Tek se mi je priljubil v zadnjih letih, leta 2016 sem se začela rekreativno udeleževati tekaških prireditev. Najprej sem tekla na krajših razdaljah, to je na deset kilometrov, kasneje pa sem se začela udeleževati polmaratonov in maratonov. Pretečem en maraton na leto. Lani decembra sem se ga udeležila v Valenciji v Italiji. Letos maratona nimam v planu, bom pa šla zagotovo naslednje leto.

Maraton je tekaška preizkušnja, dolga 42,195 km. Je najtežja športna disciplina. To razdaljo naj bi po legendi pred 2500 leti pretekel grški vojak Fidipid. Po bitki na Maratonskem polju, kjer so Grki leta 490 pred našim štetjem porazili Perzijce, naj bi brez postanka pretekel razdaljo od Maratona do Aten, kjer je z besedami "zmagali smo" obvestil senat o velikem dogodku, nato pa na mestu umrl zaradi izčrpanosti. Dandanes je letno organiziranih več kot petsto maratonov, na mnogih morajo tekače zaradi izčrpanosti oživljati, žal, nekatere tudi neuspešno. Če se hočemo katerega udeležiti, se moramo nanj dobro pripraviti, zato prisluhnimo besedam izkušene tekačice Barbare Markun, magistre farmacije iz Gorenjskih lekarn.

Ali je maraton brez priprav nevaren?

Maraton je absolutno škodljiv, če se nanj dobro ne pripravimo. Telesno in psihično. Predvsem je treba poslušati svoje telo pri številu, pogostosti in intenzivnosti treningov in tekmovanj. Vedno moramo upoštevati svoje počutje. Svojega telesa ne smemo nikoli izsiljevati. Največja napaka rekreativnih tekačev je, da se kampanjsko pripravljajo na maraton. To je lahko zelo nevarno, ker mišic ne moremo v tako kratkem času pripraviti na maraton, denimo v enem mesecu. Mišice potrebujejo nekaj časa, da se dobro prekrvijo. To pa dosežemo le s tem, da redno tečemo. Potrebujemo kilometrino.

Ko je mišica dobro prekrvljena, je v njej veliko kisika, je bolj vzdržljiva in dobro opravlja svoje delo. Če je mišica slabotna, trpijo okolna tkiva in vezi, posledica tega pa je, da se lahko poškodujemo. Le dobro pripravljene mišice, lahko vzdržijo tako velik mišični napor, kot je maraton. Za dobro pripravljene tekače je zato maraton obremenitev, ki je zelo podobna obremenitvi na treningu. Tako kot denimo meni, ko je maraton le nadaljevanje treninga.

Smisel maratona je tudi v tem, da ga pretečemo v nekem zmernem času, ne pa, da zato potrebujemo šest ali sedem ur.

Mag. Barbara Markun | vir: Nataša Čampelj
Mag. Barbara Markun | vir: Nataša Čampelj

Katere maratone tečete vi in kako se nanje pripravljate?

S športom se ukvarjam že vse življenje; kot otrok sem se aktivno ukvarjala z alpskim smučanjem in tekom na smučeh, trenirala sem tudi atletiko. Tek se mi je priljubil v zadnjih letih, leta 2016 sem se začela rekreativno udeleževati tekaških prireditev. Najprej sem tekla na krajših razdaljah, to je na deset kilometrov, kasneje pa sem se začela udeleževati polmaratonov in maratonov. Pretečem en maraton na leto. Lani decembra sem se ga udeležila v Valenciji v Italiji. Letos maratona nimam v planu, bom pa šla zagotovo naslednje leto.

Kako dolgo traja priprava?

Vse leto je potrebno trenirati, intenzivneje pa kake tri mesece prej.

Vse leto je potrebno trenirati, intenzivneje pa kake tri mesece prej. V zadnjih treh mesecih delam predvsem na volumnu kilometrov. Tedaj pretečem tudi več kot sedemdeset kilometrov na teden. Lahko bi se maratona udeležila z manj pretečenimi kilometri, vendar to dolgoročno ni v redu, kajti zelo nevarno je za poškodbe. Želim še dolgo teči, saj mi tek zelo veliko pomeni, takrat se umaknem v svoj notranji mir, ki mi je zelo dragocen. Mnogi me sprašujejo, kaj mi je tega treba, če se mi splača toliko »matrati«. Druge spet skrbi za moje zdravje. Ti očitki me ne odvrnejo od teka. Za sebe vem, da poslušam svoje telo. Ne pretiravam in to se odraža tudi v tem, da v zadnjem času nimam poškodb. Večkrat sem bila poškodovana, ko sem še tekmovala na deset kilometrov kot pa zdaj, ko se udeležujem maratonov.

Nepripravljeni tekači lahko na maratonu dobijo tudi srčni zastoj. Ste kdaj to videli od blizu?

Da. Denimo, predlani so na maratonu v Palmanovi v Italiji oživljali dva slovenska tekača, enemu žal niso mogli več pomagati. Problem je v tem, da si nekateri tekači pomagajo, za dosego boljšega rezultata s prehranskimi dopolnili, kot so na primer kofein, guarana, red bul in drugo. To je lahko zelo nevarno, saj lahko dolgoročno privede tudi do srčnega zastoja.  Zato je zelo škodljivo, če pretiravamo. V nasprotnem primeru pa, ko smo na maraton dobro pripravljeni, le ta predstavlja le nadaljevanje treninga in dodatno motivacijo za naprej.

Zakaj je tek blagodejen na telesni, duševni ravni...?

Redna vadba oziroma gibanje je del zdravega življenjskega sloga; dokazano je, da neposredno zmanjša možnost, da zbolimo za kroničnimi boleznimi, denimo za rakom.

Redna vadba oziroma gibanje je del zdravega življenjskega sloga; dokazano je, da neposredno zmanjša možnost, da zbolimo za kroničnimi boleznimi, denimo za rakom. Med tekom se sproščajo tudi endorfini, hormoni sreče in serotonin, hormon, ki izboljša razpoloženje in je v antidepresivnih sredstvih. Vemo pa, da samo gibanje nima tako dobrega učinka, če hkrati ne živimo zdravo.

Zaključna misel?

Ne živimo zato, da bi tekli, temveč tečemo za užitek, da zdravo živimo.

Tatjana Svete za Misterije

Celoten članek na Misteriji.si


 

Komentarji