Zadnji dan za prijavo na mesto novega direktorja UKC Ljubljana, ki ga čaka nikoli končana "sanacija"

Ljubljanski Univerzitetni klinični center po imenovanju Aleša Šabedra na mesto ministra za zdravje znova išče novega prvega moža s polnim mandatom. Pravkar mineva tudi zadnji dan za prijavo na razpis za delovno mesto generalnega direktorja Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Ljubljana.

Na razpis se je že prijavila nekdanja predsednica zdravniške zbornice Gordana Kalan Živčec, ki je v javnem pismu ob prijavi na razpis zapisala, da bo s svojim znanjem, izkušnjami, voljo in ekipo prispevala k urejenemu delovanju kliničnega centra.

Prijavo je prav tako napovedal nekdanji župan Dobrepolja Janez Pavlin, ki se je prijavil že na prejšnji razpis, ko so nato za novega direktorja UKC izbrali Šabedra.

Prijavljeni kandidati bodo v skladu z razpisom o izbiri obveščeni v 30 dneh od dneva objave razpisa, svet zavoda pa želi novo vodstvo imenovati že 11. julija.

Razpisna komisija bo preverila izpolnjevanje pogojev prijavljenih kandidatov in o tem poročala svetu UKC. Ta bo nato pregledal programe dela kandidatov ter z njimi opravil morebitne razgovore.

Mandat traja štiri leta, generalni direktor pa je po poteku mandatne dobe lahko znova imenovan na ta položaj.

Kandidat mora imeti izobrazbo, pridobljeno po študijskih programih za pridobitev izobrazbe druge stopnje, imeti mora najmanj pet let delovnih izkušenj na primerljivih delovnih mestih s področja organizacije, vodenja in upravljanja.

Kandidati morajo predložiti program dela in razvoja bolnišnice, med pogoji pa je tudi nekaznovanost in znanje enega tujega jezika.

Kot vršilec dolžnosti generalnega direktorja UKC sedaj vodi Teodor Žepič, ki je lani prevzel poslovno vodenje pediatrične klinike. Že pred časom je nakazal, da gre njegov razmislek v smeri prijave na razpis.

Vse dogajanje z UKC do danes pa kaže, da je vodenje UKC Ljubljana zelo težavno. Generalni direktorji so se prav zato menjavali precej pogosto. Žepič je 14. človek na čelu UKC in sedmi v zadnjih desetih letih.

Velike so tudi težave, ki novega direktorja čakajo.

Sanacijska uprava Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Ljubljana v sanacijskem načrtu, ki ga je obravnavala že lani, načrtovala uravnotežen poslovni izid v prihodnjem letu oz. najpozneje v letu 2020, medtem ko so že lani za UKC načrtovali  približno 15 milijonov evrov minusa, kot je tedaj napovedal nekdanji generalni direktor UKC Aleš Šabeder.

Leta 2017 so na primer iz tekočega poslovanja ustvarili za 33,5 milijona evrov minusa, skupaj s skoraj 80 milijoni evrov sanacijskih sredstev iz proračuna pa so na papirju beležili 46,4 milijona evrov presežka prihodkov nad odhodki.

Leta 2018 so nato predvideli za okoli 15 milijonov evrov minusa, neuravnotežen poslovni načrt je omogočen z interventnim zakonom za sanacijo bolnišnic.

Toda tudi to se ni izšlo -  UKC Ljubljana je lani posloval z dobrimi 23 milijoni evrov izgube. Zastavljenega cilja niso dosegli zaradi višjih stroškov dela in višjih cen energentov.

"Ustvarili smo dobrih 525 milijonov evrov prihodka od realizacije delovnega programa in 10 milijonov evrov manjšo izgubo kot leto poprej," je februarja letos poudaril Šabeder in spomnil, da je izguba kliničnega centra v letu 2017 znašala 33,5 milijona evrov.

V sanacijskem programu so opredelili enostavne ukrepe, ukrepe na nivoju klinik in ukrepe na nivoju UKC.

Med najpomembnejšimi ukrepi na nivoju UKC je izpolnjevanje letnega programa iz splošnega dogovora ter enkratnega dodatnega programa v celoti. V preteklem letu namreč rednega programa niso realizirali v celoti, zaradi česar so ostali brez 11 milijonov evrov prihodkov.

Zavezani so k pravočasnemu plačevanju dobaviteljem. V skladu z interventnim zakonom je ta rok podaljšan na 60 dni.

Investicije načrtujejo z razpoložljivimi sredstvi in brez zadolževanja, pri čemer je za prihodnjih pet let potreb po investicijah v višini 220 milijonov evrov na ravni celotnega UKC. V to sta všteti tudi dve novi stavbi. Skupaj z ministrstvom za zdravje bodo šli v energetsko sanacijo petih objektov.

Prav tako nameravajo bolje izkoristiti drago medicinsko opremo ter operacijske dvorane. Te so v tem trenutku v dopoldanskem času 83-odstotno zasedene. Zavezali so se tudi k znižanju cen zdravstvenih materialov ter zmanjševanju zalog. Šli bodo v prenove ključnih podpornih procesov, to je nabava ter informacijski sistem financ.

Vse sanacijske ukrepe - teh je v programu več kot 600 - so ovrednotili, ocenili so tudi njihov finančni učinek v letih trajanja interventnega zakona. 

Nove zaposlitve so načrtovali zgolj tam, kjer so posledica vzpostavljanja dispečerskega centra ter zato, ker letos od Zdravstvenega doma Ljubljana prevzemajo nujno medicinsko pomoč, s tem pa tudi 55 tamkajšnjih zaposlenih.

Vendar istočasno načrtujejo še zmanjšanje zaposlenih za 130 ljudi. To bo za novega direktorja - ali direktorico - verjetno najtežja naloga.