Rižana po iztirjenju vlaka čaka na 10.000 litrov kerozina, sanacija na Krasu pa nemogoča

S koprske policijske postaje so sporočili, da bodo z ogledom kraja nesreče v Hrastovljah, kjer je prišlo do iztirjenja vlaka in izlitja kerozina nadaljevali takoj, ko bodo za to vzpostavljeni varni pogoji, ljudi pa naprošajo, naj ne prihajajo na kraj dogodka, saj s tem pri delu ovirajo pristojne službe.

Pri iztirjenju je sicer prišlo do iztekanja kerozina, pristojni pa ugotavljajo tudi, kaj to pomeni za vodno zajetje Rižane. Skupno naj bi se izteklo okoli 10.000 litrov kerozina, ki se sicer najbolj pogosto uporablja kot letalsko pogonsko gorivo.

Na sedežu Rižanskega vodovoda v Kopru se je danes malo pred osmo uro začel krizni sestanek v širši sestavi. Direktor Rižanskega vodovoda Martin Pregelj pred začetkom sestanka ni mogel oceniti, kako dolgo bodo zasedali.

Kompozicija se je sicer iztirila v torek nekaj pred 15. uro, ko je v Dolu pri Hrastovljah iztirilo šest vagonov tovornega vlaka. V kompoziciji 18 vagonov se jih je šest nagnilo na steno predora.

Kaj je bil vzrok za to nesrečo, ki je prizadejala tudi vodovarstveno območje še ni znano. Kriminalisti še ugotavljajo vzrok iztirjenja vlaka.

Vendar pa strokovnjaki opozarjajo, da v primeru razlitja nevarnih snovi na kraškem območju ni časa in možnosti za sanacijo. Mogoče je zgolj opazovanje, kako hitro in v kolikšni meri bo onesnaženje doseglo izvir Rižane, še posebej ob intenzivnih padavinah. Vendar je zelo verjetno, da bodo vodni viri ogroženi dalj časa.

Na kraju nesreče v enem od izjemno ozkih predorov na obstoječi enotirni progi čez Kraški rob namreč ni lovilcev olj, zato je kerozin hitro poniknil v tla.

Tuje študije pa kažejo, da kerozin ne onesnažuje zgolj podtalnice, pač pa uničujoče vpliva tudi na bakterije in mikroorganizme v tleh.

Kot kaže ena od študij, kerozin in drugi proizvodi nafte v telh vplivajo na to, da "izginejo občutljive bakterije in preživijo samo degradirajoče bakterije, ki postanejo prevladujoče v celotni mikrobni skupnosti."

To pomeni, da bo dolgoročno onesnaženo veliko področje zemljišča in ne samo voda.

Okoli 10.000 litrov kerozina bi ob tem seveda lahko prispevalo k onesnaženju Rižane, iz katere pa se napaja celotna slovenska obala, kar bi lahko bilo nevarno tudi zaradi turistične sezone.

V primeru suše bo pot kerozina do pip na obali počasnejša, v primeru padavin pa - hitrejša.

Vse to pa je nov dokaz, da Slovenija potrebuje modernejše in varnejše železnice, ki bi morale tovorni promet usmeriti po trasah, ki bi bile manj nevarne za onesnaženje.

Še posebej na Krasu, kjer je zemlja zelo porozna in so sanacije težke ali nemogoče.

Po izkopu več kot 100 kubičnih metrov onesnažene zemlje je proga sicer od 29.06. znova popravljena, čaka pa jo okoli 150 kompozicij dnevno.