Že drugi švicarski kanton prepovedal burke, nedaleč od Slovenije pa so za zakrivanje obraza ženske celo plačane

Prebivalci švicarskega kantona St. Gallen so na referendumu s 67 odstotki podprli zakon o prepovedi oblačil, ki zakrijejo ves obraz, kot sta nikab in burka. Gre za že drugi švicarski kanton, ki je sprejel odlčitev o prepovedi burk in nikabov. Pred dvema letoma so enako odločili že v kantonu Ticino, podobna prepoved pa je v veljavi tudi na Danskem, v Franciji, Avstriji in v še nekaterih evropskih državah.

Po novem zakonu bo v kantonu St. Gallen kaznovana vsaka oseba, ki bo zaradi zakrivanja obraza neprepoznavna na javnem kraju. S tem naj bi namreč take osebe ogrožale javno varnost oziroma socialni in verski mir. Zakon je bil sprejet s podporo populistične desnice in sredinskih strank, vendar so Zeleni in Mladi socialisti zahtevali glasovanje na referendumu.

Kljub temu je švicarska vlada lani zavrnila pobudo, da bi prepoved burk uvedli na državni ravni in to vprašanje prepustila kantonom. Ker je švicarska Ljudska stranka zbrala 100.000 podpisov, ki so zahtevani za razpis referenduma, bodo zdaj tudi o tem vprašanju odločali vsi Švicarji, najverjetneje že naslednje leto.

Nedaleč od Slovenije, v BiH, kjer je v zadnjih nekaj desetletjih fundamentalistična različica islama pričela izrinjati tradicionalnega pa je takšna praksa vse bolj prisotna. Na to je že lani opozoril predsednik Republike srbske Milorad Dodik, ki je potrdil izjavo takrat še avstrijskega zunanjega ministra Sebastijana Kurza.

Dejal je, da ima Sebastijan Kurz prav, ko pravi, "da je prekrivanje obrazov žena v BiH in državah Balkana zaskrbljujoč pojav" in poudaril, da je Evropa v preteklusti zamudila vrsto priložnosti, da prepreči možnost takšne radikalizacije. Na vprašanje agencije Srna, kako bi komentiral izjavo Kurza, da "v Sarajevu ali Prištini ženskam plačujejo, da popolnoma prekrite gredo na ulico, da bi s tem spremenile videz mest," in njegovo menje, da je to zaskrbljujoče, ker to "ni izraz religioznosti, pač pa simbol paralelnih družb", je Dodik dejal, da v BiH "vsi vedo", da se "muslimankam plačuje, da bi nosile rute."

"Vsi vedo, da se to plačuje. V Sarajevu se točno ve, koliko stane, če en dan nosite ruto, koliko tri dni, koliko stane v soboto, nedeljo ali ob nekem važnem prazniku. Obstajajo ženske, ki to delajo profesionalno, spremljajo jih tudi uslužbenci in za to dobivajo 300 konvertibilnih mark (150 evrov)," je tedaj dejal Milorad Dodik.

V Sarajevu včasih, na primer v tržnih centrih, organizirajo celo tekmovanja za "najlepše ženske v nikabu."

"Mi smo na to opozarjali že prej. Iz nekega razloga so nekateri v Evropi o nas govorili kot o slabih fantih, sedaj, ko je vse to potrkalo na vrata Evrope pa imamo takšne ocene (kot je ocena Sebastiana Kurza)," je poudaril Dodik. Opozoril je tudi, da skorajda ni terorističnega napada v Evropi in svetu, da ne bi bil povezan z nekaterimi osebami ali strukturami v BiH, kar je zaskrbljujoče.

Dodik se je že pred nekaj leti zavzel za prepoved nošenja burk in nikabov tudi v BiH.

"Takšni zakoni so sprejeti v nekaterih evropskih državah in prepričani smo, da bi se tudi mi morali približati evropskim standardom, zato bo SNSD že jutri predlagala sprejem tega zakona," je dejal Dodik, ki je predlog podal, ko se je za takšen korak odločila Francija. Na koncu so v BiH prepovedali nošenje nikaba ("hidžaba") samo na sodiščih in v drugih institucijah.

V Franciji je drugače. "Oblačila, ki zakrivajo celotno telo, so v nasprotju z našimi vrednotami in načeli, po katerih živimo," je pred glasovanjem o zakonu, ki je takšno prikrivanje obraza prepovedal, v francoskem parlamentu poudarila takratna ministrica za pravosodje Michele Alliot-Marie in poudarila, da je francoska vlada odločena uporabiti vsa sredstva za boj proti praksam, ki so v nasprotju s francoskimi vrednotami.

V Franciji so sicer že leta 2004 prepovedali muslimanske naglavne rute in druge vidne verske simbole v šolah. V državi živi okoli pet milijonov muslimanov, okoli 2000 muslimanskih Francozinj pa si po podatkih vlade zakriva obraz oziroma telo.

Mednarodne nevladne organizacije za človekove pravice so do omenjenih ukrepov sicer zelo kritične. Amnesty International ocenjuje, da podoben belgijski zakon o prepovedi burk spodbuja diskriminacijo žensk, čeprav naj bi se prav proti njej boril. Poleg tega po oceni te organizacije zakon krati pravico posameznikov do pravice izražanja in svobode vere.

Desne stranke v številnih evropskih državah pa prepoved večinoma pozdravljajo.

Belgijski politiki trdijo, da je glavni razlog za prepoved zagotovitev varnosti na javnih mestih, kjer bi morala biti omogočena prepoznavnost ljudi.

Po mnenju kritikov pa gre zgolj za populistične ukrepe.

Komisija Parlamentarne skupščine Sveta Evrope (PSSE) pa je ocenila, da bi bila splošna prepoved nošenja burk in nikaba kršitev verskih svobod.