Možgani Slobodana Miloševića ostali v Haagu! Po 12 letih razkrita temačna skrivnost haaškega sodišča

Možgani v nizozemskem zaporu preminulega Slobodana Miloševića so ostali v Haagu, ker je bilo za podrobno toksikološko analizo možganov, ki so jo naročili nizozemski patologi potrebno več časa.

Zato so možgani romali na za takšne analize pristojen nizozemski inštitut, potem pa so bili očitno pozabljeni od vseh.

Vse kaže, da nekdanji srbski predsednik Slobodan Milošević sicer počiva pod lipo na dvorišču družinske hiše v Požarevcu (Srbija), toda njegovi možgani so očitno ostali v Haagu (Nizozemska), sklene BBC.

Več uradnikov, ki so delali za Mednarodno sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije (ICTY) v času Miloševićeve smrti, so za BBC potrdili zgodbo, o kateri se že dolga leta šušlja po hodnikih haaškega sodišča: truplo preminulega je sicer bilo dostavljeno Miloševićevi družini, vendar so možgani ostali v "pridržanju" na nizozemskem forenzičnem inštitutu (NFI) v Haagu.

Miloševićevo truplo je bilo podvrženo obdukciji zaradi preiskave, ki jo je haaško sodišče izvajalo vzporedno z nizozemskimi organi. Po tem so bili njegovi posmrtni ostanki v zaprti krsti predani Miloševićevemu sinu Marku, ki je zaradi očeta pripotoval iz Moskve, nato pa organiziral pogreb v domačem Požarevcu.

Do sedaj zbrani podatki razkrivajo, da niti Miloševićeva družina ni vedela, da je dala pokopati ostanke svojega moža, očeta in dedka - brez možganov.

Vpleteni v te dogodke na Nizozemskem opravičujejo svoje početje z razlago, da se nekateri strupi hitro razgradijo v telesu, vendar njihove sledi ostanejo v možganskem tkivu, zato je s strani sodišča narekovana podrobna patološka analiza del prakse podrobnejših preiskav.

"Spomnim se, da je bilo v marcu leta 2006 Miloševićevo telo vrnjeno v Srbijo brez možganov," je pritrdil do sedaj nepotrjenim domnevam Christian Chartier, ki je bil leta 2006 tiskovni predstavnik haaškega sodišča, ki deluje pod okriljem OZN.

"Ne vem, kaj se je zgodilo kasneje - ali so bili možgani vrnjeni svojcem v celoti ali po kosih, ali pa so ostali na inštitutu, ali pa so bili uničeni," je ugibal nekdanji tiskovni predstavnik ICTY o usodi Miloševićevih možgan.

Florence Hartman, ki je bila leta 2006 tiskovna predstavnica glavne haaške tožilke Carle del Ponte, se prav tako spominja dogodka, kot ga je opisal Chartier.

"Zaradi strogih nizozemskih zakonov o zasebnosti, nismo mogli preveriti, ali so ostali samo možgani v Haagu ali so ostali tudi še nekateri drugi deli (Miloševićevega) telesa. Takšne informacije lahko dobijo le nizozemski ali srbski državni organi ali družinski člani," je pritrdila navedbam nekdanjega kolega iz haaškega sodišča Florence Hartman.

Nikki Jensen, predstavnica nizozemskega forenzičnega inštituta, v zvezi z "izginulimi" Miloševićevimi možgani pove: "Žal nam ni dovoljeno dajati podatkov o posameznih primerih, razen na zahtevo pooblaščenih pravnih oseb".

"Na splošno ima inštitut (NFI) pravico ohraniti določene vzorce za nadaljnje raziskave, na primer za toksikološke analize", je dodala v sila skopem odgovoru.

Slobodan Milošević je preminil v soboto zjutraj 11. marca 2006, v celici zaporniške enote v haaškem predmestju Scheveningen.

Uro kasneje je njegovo truplo našel stražar, ki je po neuspešnem poskusu reanimacije obavestil svoje nadrejene, da je pripornik umrl.

Potem, ko je smrt potrdil tudi glavni zdravnik pripora, dr. Paulus Falke, je bila Miloševićeva celica zapečatena. Glede na to, da je bil konec tedna, je trajalo kar nekaj ur, dokler se ni pojavil nizozemski sodni izvedenec, ki je naposled podpisal mrliški list.

Nato je bilo Miloševićevo truplo premeščeno v NFI, ki uživa ugled zelo spoštovane institucije te vrste na svetu.

Razburjen zaradi govoric, ki so krožile v medijih, da je bil Milošević zastrupljen, je takratni predsednik haaškega sodišča Fausto Pocar sprožil obsežno preiskavo, ki jo je zaupal avstralskemu sodniku, 68-letnemu Kevinu Parkerju.

Rezultati preiskave, ki je bila izvedena vzporedno s preiskavo nizozemskih organov, so bili objavljeni maja 2006 in jih je mogoče najti na spletni strani haaškega sodišča.

Torej - kaj je vzrok smrti 64-letnega Miloševića?

Iz ugotovitvah v Parkerjevem poročilu sledi, da je Milošević umrl med 7.30 in 8. uro zjutraj, torej nekaj več kot eno uro, preden ga je našel stražar.

Patologi so ugotovili, da je smrt nastopila zaradi srčnega napada, ki ga je povzročila dolgotrajna hipertenzija in zadebelitev srčne mišice levega prekata.

Toksikološka analiza je odkrila sledi zdravil za zmanjšanje krvnega tlaka, ki so bila predpisana Miloševiću, pa tudi nekaterih drugih zdravil - predvsem pomirjeval -, ki jih je umrli, kot piše v Parkerjevem poročilu, jemal na lastno pest.

Vendar nič od tega ni moglo povzročiti srčnega napada, zato je bil končni sklep, da je Milošević umrl naravne smrti.

"V telesu ni bilo nobenega strupa ali kakršne koli kemične snovi, ki bi lahko privedla do smrti ... Ni bilo opaziti niti sledi nasilja", piše v Parkerjevem poročilu, na strani 12.

Tako Slobodan Milošević ni dočakal zaključka haaškega sojenja. S strani tožilstva Mednarodnega kazenskega sodišča za nekdanjo Jugoslavijo (ICTY) je bil sicer obtožen, ni pa bil obsojen.

Ne glede na to, kakšne so bile obtožbe proti Miloševiću, pa je predaja posmrtnih ostankov pokojnika sorodnikom - v celoti in ne po delih - del obveznosti, ki spadajao v dediščino civiliziranega postopanja s trupli kogarkoli.

Toda vse kaže, da je sodišče ICTY v tem pogledu res postopalo neprimerno in nedostojno.

O vlogi Miloševića v razpadu SFRJ je bilo doslej povedanega in napisanega že veliko. Vendar se pri tem ocene njegove vloge v posameznih državah naslednicah nekdanje SFRJ razlikujejo.

Vidni zagrebški politiki iz časa hrvaške osamosvojitve tako na primer, zanimivo, vidijo Miloševićevo vlogo in razpad nekdanje Jugoslavije precej drugače, kot se to ocenjuje v Sloveniji, sklicujoč se na "dogovor med Milanom Kučanom in Slobodanom Miloševićem."

Njihovo razlago lahko pogledate v videoposnetku (spodaj).