V svetu dela 218 milijonov otrok-delavcev, milijoni tudi v Evropi

Prizori otroškega dela, ki jih je v svojih romanih opisoval Charles Dickens še danes niso stvar preteklosti. Le preselili so se – večinoma v nerazvite dežele, kjer otroci še vedno trpijo med delom v nehumanih razmerah.

Primer Uzbekistana pa kaže, da je napredek ob nadzoru mednarodnih organizacij dosegljiv.

Delo otrok je v Uzbekistanu resen problem, še posebej ob sezoni pobiranja bombaža, kar je delovno zelo intenzivna djavnost, ki vsako leto zaposli okoli 2,6 milijona ljudi. Pogosto so na poljih delali tudi otroci.

Toda potem, ko so v Mednarodni organizaciji za delo (ILO) državo ob sodelovanju s Svetovno banko vzeli pod drobnogled in opravili več kot 11.000 intervjujev, se je stanje hitro spremenilo. Poročila s terena kažejo, da so letos bombaž obirali skoraj izključno polnoletni prebivalci.

Delovanje številnih mednarodnih organizacij mediji pogosto obravnavajo precej kritično. To velja tudi za ILO. Toda zadnje poročilo iz Uzbekistana kaže, kako lahko konkretno pomagajo izboljšanju stanja.

Vendar je marsikje še vedno drugače. Po vsem svetu danes v nehumanih pogojih še vedno dela okoli 218 milijonov otrok, starih med 5 in 17 leti. Od tega jih je 152 milijonov žrtev otroškega dela, 73 milijonov pa jih dela v zelo nevarnih poklicih.

Polovico otroških delavcev (72,1 milijonov) lahko najdem v Afriki, 62,1 milijona pa v Aziji in pacifiški regiji. V Severni in Južni Ameriki je 10,7 milijonov otrokov-delavcev, v arabskih državah 1,2 milijona ter 5,5 milijona tudi v Evropi in osrednji Aziji.

V Afriki je skoraj vsak peti otrok (19,6 odstotka) otroški delavec, v drugih regijah pa jih je v prebivalstvu od 3 -7 odstotkov, v arabskih državah 2,9 odstotka, v Evropi in centralni Aziji 4,1 odstotka, v obeh Amerikah pa 5,3 odstotka. V Aziji in pacifiški regiji je 7,4 odstotkov otrok delavcev.

Okoli 88 milijonov je dečkov, 64 milijonov pa je deklic. Delajo v ribištvu, industriji, rudarstvu, kmetijstvu in številnih drugih delovno intenzivnih panogah.

Prizori, ki jih je v svojih romanih opisoval Charles Dickens zato tudi še danes marsikje niso stvar preteklosti. Le preselili so se – večinoma na jug in jugovzhod, v nerazvite dežele, kjer otroci še vedno trpijo med delom v nehumanih razmerah. Številni med njimi so zaradi težkih pogojev dela žrtve nesreč, invalidnosti, trajnih poškodb in psiholoških travm.

Otroško delo je bolj ali manj razširjeno v vseh državah sveta in ga je mogoče srečati tudi v ZDA in v evropskih državah, vendar je nabolj izrazito v državah subsaharske Afrike ter v azijskih in latinskoameriških državah.

Kljub slabim razmeram pa ILO opozarja tudi na nekatere uspehe boja proti otroškemu delu v zadnjem desetletju, saj naj bi kljub krizi število otroških delavcev v nekaterih kategorijah upadlo, tako da danes v najtežjih pogojih dela tretjina deklet in četrtina dečkov manj kot v desetletju pred tem.

In kot kaže primer Uzbekistana, je napredek ob dobrem nadzoru mednarodnih organizacij tudi na tem področju mogoč.