Libanonska tolpa prala milijone evrov za južnoameriški kartel – v Nemčiji; v ozadju Hezbolah?

Danes se v Parizu pričenja sodni proces proti libanonskim kriminalcem, ki so v Evropi prekupčevali z drugo in predvsem »prali« nelegalno pridobljen denar. Slednje so počeli predvsem v zahodni Evropi (predvsem v Nemčiji), ki je postala središče za tako zločinsko početje.
Začetek preiskave sega v julij 2015, ko je nemška policija pri Aachnu ustavila Mercedes C-Class z nemško registracijo, ki je pred tem prečkal mejo z Belgijo. Oba potnika, Libanonca, sta policistoma rekla, da sta šla nakupovat v Belgijo.

Pregled vozila je razkril, da sta v športnih torbah, med spodnjim perilom, imela skrit denar – 489.000 evrov v manjših bankovcih. Poznejša forenzična preiskava torb je pokazala še na prisotnost kokaina. S tem se je pričela nemška vpletenost v preiskavo mednarodne zločinske mreže, ki je povezovala Južno Ameriko, Evropo, Zahodno Afriko in Bližnji vzhod. Sama preiskava v to mrežo se je pričela že februarja isto leto, ko je ameriška Agencija za nadzor drog (DEA) prisluškovala domnevnim članom kolumbijskega kartela, ki so se pogovarjali o postopku prenosa pridobljenega denarja nazaj v Južno Ameriko.

O tem so ameriški preiskovalci obvestili francoske oblasti, ki so pričeli prisluškovati vpletenim tihotapcem in pralcem denarja. Ugotovili so, da ima mreža izpostave po celotni zahodni Evropi, kot tudi na Bližnjem vzhodu, Afriki in Južni Ameriki. Na višku njihovega delovanja so vsak teden oprali najmanj en milijon evrov, pri čemer preiskovalci ne vedo, če so zaznali poln obseg njihove operacije.
Januarja 2016 so v šestih državah izvedli hišne preiskave in aretirali osumljence; skupaj so zasegli več kot 800.000 evrov v gotovini. Štirje osumljenci so bili prijeti v Nemčiji (v Düsseldorfu, Münstru in v okolici Bremna).
Ugotovili so, da so skoraj vsi osumljenci libanonskega rodu oz. imajo družino v Libanonu, pri čemer so bili organizirani hierarhično. Sedež mreže je bil v Libanonu, a večina operativcev je delovala v Evropi. V Franciji so tako prijeli 14 ljudi, ki so sedaj osumljeni, da so sodelovali pri pranju denarju v skupnem znesku več deset milijonov evrov, ki so izvirali iz preprodaje ilegalnih drog.
Dva Libanonca, ki so ju prijeli nemški policisti s skoraj pol milijona evrov, sta bila dva izmed kurirjev, ki so imeli nalogo pobirati denar od preprodaj v Nemčiji, Belgiji, Španiji, Italiji in Franciji. Kurirji so predali denar drugim članom skupine, ki so imeli nalogo kupovanja nakita, luksuznih ur in dragih avtomobilov.
Vse te luksuzne predmete so nato poslali v Libanon, kjer so jih prodali. Izkupiček so nato nakazali na račune, ki so jih opravljali južnoameriški karteli, ki so dobavljali kokain v Evropo.

 Preiskovalci tudi sledijo indicem, ki vodijo v smer, da je bila mreža vzpostavljena s strani teroristične organizacije Hezbolah, ki se je na tak način financirala. A zaradi pomanjkanja neposrednih dokazom bodo prijeti v Parizu sojeni le zaradi pranja denarja in ne tudi financiranja terorizma. Štirje iz pariške skupine so živeli v Nemčiji, ki naj bi predstavljala središče mreže. Tudi štirje nemški draguljarji so se znašli v preiskavi, ker naj bi zavestno sodelovali pri pranju denarju. Tako so med letoma 2011 in 2015 ti štirje prejeli več kot 20 milijonov evrov, v plastičnih vrečkah, za nakup njihovih produktov.

Eden izmed osumljenih je tudi Ali Z. iz Münstra, ki trdi, da je nedolžen in da so drugi obtoženi izkoristili njegovo izvozno podjetje za izvoz ilegalno pridobljenih dobrin. Prav tako naj ne bi vedel o pranju denarja, kokainu in kaj se je nato zgodilo v Libanonu. Zanikal je tudi povezavo s Hezbolahom češ, da je to le ameriški pritisk na francoske preiskovalce. Ostali obtoženci niso bili tako zgovorni.

 Strokovnjaki opozarjajo, da so zločinci namerno izbrali Nemčijo kot državo, kjer so opravili večino nakupov, saj nemške oblasti zaostajajo v pregonu pranja denarja. »Popolnoma normalno je, da nekdo kupi luksuzne predmete in celo nepremičnino v gotovini,« je izpostavil nemški evroposlanec Sven Giegold, ki je tudi predstavnik Zelenih za področje ekonomske in gospodarske politike. Kljub temu, da bi morala podjetja prijaviti vsa sumljiva plačila, le redka to dejansko storijo v skladu z zakonom o preprečevanju pranja denarja. Nemška finančna preiskovalna enota je tako lani obravnavala okoli 60.000 primerov pranja denarja, pri čemer je samo 216 primerov zajemalo draguljarje, prodajalce avtomobilov in drugih prodajalcev luksuznih dobrin. Zaradi razkritja mreže in njihovega delovanja načrtujejo večji nadzor te skupine gospodarstva.
Pariški sodni proces naj bi se zaključil konec novembra, še poroča DW