Juncker pred govorom o stanju EU svari pred nacionalizmom

Govor predsednika Evropske komisije Jean-Clauda Junckerja o stanju EU v sredo v Strasbourgu bo osredotočen na soočanje z nacionalizmom in evroskepticizmom pred evropskimi volitvami prihodnje leto. Juncker, ki opozarja, da nacionalizem ni še nikdar rešil problemov, naj bi Evropejcem položil na srce, da je EU skupaj močnejša.

To bo Junckerjev zadnji govor pred evropskimi volitvami prihodnje leto. Ob prevzemu položaja je izpostavil, da je to "komisija zadnje priložnosti" za približanje unije ljudem, sicer bo projekt propadel. Ob izteku mandata je največja skrb unije vzpon nacionalizma in evroskepticizma.

V Bruslju sicer pred govorom izpostavljajo: "Pričakujte več kot zgolj besede!" Juncker naj bi namreč predstavil tudi niz konkretnih predlogov.

Svarila pred nacionalizmom

Le nekaj dni pred govorom je Juncker poudaril, da "nacionalizem ni še nikdar rešil problemov, temveč jih je zgolj ustvarjal". "Tisti, ki ostajajo v svojem nacionalnem kotu, ne morejo reševati globalnih izzivov. Verjamem, da bo v EU prevladal razum ter se da bodo tisti, ki želijo mir in blaginjo, zoperstavili populistom na volitvah 2019," je ocenil.

Za natančen odgovor na vprašanje, kakšen ton bo ubral šef komisije v govoru, bo treba počakati do srede. Verjetno pa bo v ospredju sporočilo, da je unija skupaj močnejša ter da se je treba na tem pomembnem križišču vprašati, zakaj smo skupaj, in dobro premisliti, kam gremo.

Od članov Junckerjeve politične družine, desnosredinske Evropske ljudske stranke (EPP), so sicer v minulih dneh prihajala zlovešča opozorila. Komisar Günther Oettinger je ocenil, da je evropski projekt v smrtni nevarnosti, vodja EPP Manfred Weber pa, da je na kocki evropski način življenja.

Junckerjev govor po neuradnih napovedih naj ne bi bil v duhu bližajočega se sodnega dne, ampak bolj pozitiven s poudarkom na napredku v minulih letih, na katerem je treba graditi. Gospodarski položaj evropskih držav je namreč danes precej boljši kot ob začetku mandata Junckerjeve komisije.

Kaj z Madžarsko in Italijo?

Eno glavnih vprašanj v pričakovanju Luksemburžanovega zadnjega govora je, kako se bo lotil težavnega odnosa z Madžarsko in Italijo, ki sta trna v peti, zaradi katerih se lahko vname celoten organizem unije. Še zlasti Madžarska je občutljiva tema, saj je EPP glede drže do madžarskega premierja Viktorja Orbana razdeljena.

Kako bo Juncker naslovil problem Orban, bo še toliko bolj zanimivo, ker bo madžarski premier dan pred njegovim govorom nastopil na plenarnem zasedanju, isti dan pa je predvideno glasovanje o poročilu o Madžarski. To zaradi sistemskih groženj pravni državi proti Madžarski predvideva sprožitev postopka v okviru 7. člena pogodbe EU, ki v skrajnem primeru predvideva odvzem glasovalnih pravic.

Najti prava sporočila za italijansko evroskeptično in nacionalistično vlado bo prav tako umetnost, saj je Italija kot velika država in ustanovna članica pomembna akterka, ki je komisija ne želi odtujiti. Prav tako je ključno zagotoviti konstruktivno in učinkovito sodelovanje z Italijo glede migracijskih vprašanj.

Utrjevanje zunanje meje

Migracijske dileme so trenutno najbolj občutljiva tema v uniji ter voda na mlin evroskeptičnih in nacionalističnih sil. Unija je ohromljena, saj ne zmore doseči dogovora o nujnih vprašanjih, kot je reforma skupnega azilnega sistema. Najmanjši skupni imenovalec je soglasje, da se je treba najprej osredotočiti na zaščito zunanjih mej in urediti pritok migrantov.

Zato je pričakovati, da se bo tudi Juncker v govoru osredotočil na utrjevanje zunanje meje. V začetku julija je na Dunaju napovedal, da bo komisija septembra predstavila predloge za krepitev zaščite zunanje meje, ki naj bi vključevali kadrovsko ojačanje evropske agencije za meje - na 10.000 pripadnikov mejne in obalne straže - že do leta 2020.

Junija pred izrednim migracijskim vrhom unije pa je Juncker nakazal tudi predlog nove zakonodaje, ki bi omogočila preobrazbo mejne in obalne straže v pravo mejno policijo EU z lastnimi pristojnostmi za zaščito zunanje meje. Pomislekov glede prenašanja nacionalne suverenosti na evropsko raven v tem primeru sicer ni malo.

Premikanje ure in drugi poudarki

V skladu z Junckerjevo poletno napovedjo na podlagi javnega posvetovanja, da Evropejci v prihodnje naj ne bi več premikali ure dvakrat na leto in naj bi torej obveljal le še poletni čas, je v govoru pričakovati tudi predloge o tem. Ureditev poletnega časa na ravni EU velja od leta 1980 in zagotavlja enoten pristop glede premika ure na enotnem trgu.

Juncker bo v govoru po pričakovanjih naslovil tudi druge aktualne teme, kot so večletni evropski proračun, schengen in brexit. Verjetno bo pozval k dogovoru o proračunu do evropskih volitev ter ponovil lansko oceno, da je skrajni čas, da Bolgarija in Romunija postaneta članici schengna.

Lani je Juncker v govoru izpostavil predlog, da bi bilo treba združiti položaja predsednika komisije in Evropskega sveta, ki pa je naletel na ostre kritike. Tokrat se ugiba, da bi znal pozvati k zmanjšanju števila evropskih komisarjev, kar je sicer izjemno občutljivo politično vprašanje.

Govor o stanju unije po vzoru ameriškega običaja je EU uvedla z lizbonsko pogodbo leta 2009. Prvi govor je imel septembra 2010 tedanji predsednik komisije Jose Manuel Barroso.