Kdo je najbolj primeren za predsednika vlade?

Na prihajajočih državnozborskih volitvah ne bo glavno vprašanje, katera stranka ima najboljši (politični, gospodarski, socialni, itd.) program, ampak kdo je bolj primeren za predsednika vlade.

Morebiti še bolje, kdo je najbolj všečen, da mu bo ljudstvo zaupalo položaj predsednika vlade. Seveda, sprva mu bo namenjeno le mandarstvo za sestavo vlade, kjer bo moral pokazati svoje politične sposobnosti pri oblikovanju svoje vlade.

Dosedanji predsedniki

Prvi predsednik Slovenije je bil Lojze Peterle, ki je na položaju zdržal 729 dni. Nasledil ga je Janez Drnovšek, ki je še vedno rekorder po dolžini predsedovanja – štiri mandate z 2.946 dnemi na čelu vlade.

Nasledil ga je Andrej Bajuk, ki je imel najkrajši mandat (176 dni). Za Bajukom se je na stolček vrnil Drnovšek (za dodatnih 749 dni), ki ga je po izvolitvi za predsednika države zamenjal Anton Rop (715 dni).

Sledil je prvi mandat Janeza Janše, ki je trajal 1.449 dni. Njegovo predsedovanje je bilo prekinjeno z mandatom Boruta Pahorja, ki je trajal 1.176 dni, nakar se je Janša ponovno vrnil na položaj za 404 dni.

Prva ženska na čelu slovenske vlade je postala Alenka Bratušek, a tudi njej ni uspelo dokončati celotnega mandata; vladal je 547 dni. Miro Cerar je skoraj vladal celotni štiriletni mandat, a je to preprečil z odstopom.

Kdo se poteguje?

Gotovo se bosta za državnozborski stolček (in morebitno mandarstvo) potegovala predsednika obeh političnih strank, ki imata izkušnje s tega področja: Miro Cerar (SMC) in Janez Janša (SDS). Ali se bo na listi svoje stranke (SAB) ali na listi druge stranke potegovala Alenka Bratušek, prav tako s premierskimi izkušnjami, še ni znano.

Tudi dva druga koalicijska partnerja se bosta predvidoma potegovala za šefov stolček: večni minister Karl Erjavec (DeSUS) in kmetijski minister Dejan Židan (SD).

Še več trenutnih poslancev namerava nadaljevati oz. celo nagraditi svojo politično kariero: Luka Mesec (Levica), novi v. d. predsednika NSi Matej Tonin, Andrej Čuš (Andrej Čuš in Zeleni Slovenije), Bojan Dobovšek (Dobra država) in Janko Veber (Sloga).

V parlament se hočejo tudi vrniti nekdanji poslanci: Zmago Jelinčič Plemeniti (SNS), Franc Kangler (NLS) in Franc Žnidaršič (ZL-DSD). Sem nedvomno spada tudi nesojeni mandatar Zoran Janković (PS), ki trenutno še sestavlja svojo listo, tudi s pomočjo županov.

Tudi drugi predsedniki strank, za katere se predvideva sodelovanje oz. so potrdili svojo namero, si že ogledujejo svoj bodoči stolček. Najbolj kaže (med vsemi do sedaj naštetimi) prav Marjanu Šarcu (Lista Marjana Šarca). V to skupino pa spadajo še: Marko Zidanšek (SLS), Rok Andrée (Pirati), Uroš Lubej (Solidarnost), Luj Šprohar (LDS), Bojan Požar (Lista novinarja Bojana Požarja), Danijel Bešić Loredan (Skupaj), Aleš Primc (GOD) in Andrej Šiško (ZSi).

Za zdaj se še ne ve, kdo bo prevzel predsedovanje stranke Davkoplačevalci se ne damo, potem ko je nemudoma po izvolitvi odstopil Boštjan M. Zupančič. Predvidoma bo ta vodilna osebnost (predhodnega) gibanja in društva – Vili Kovačič.