REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Kako požarno (ne)varen je vaš dom?

promocijsko sporočilo
Kako požarno (ne)varen je vaš dom?

Mag. Aleš Glavnik, član upravnega odbora Matične sekcije inženirjev tehnologov pri Inženirski zbornici Slovenije in direktor podjetja PIN pravi, da bi se lahko marsikateremu požaru izognili, če bi bili pozorni na pravila protipožarne gradnje: »Izberite odgovornega projektanta požarne varnosti, ki ima reference in opravljen strokovni izpit iz varstva pred požari pri pristojni inženirski zbornici. Ob pridobivanju gradbenega dovoljenja mora izdelati elaborat o požarni varnosti."

Zakaj smo priča vse več požarom v stavbah?

Po besedah mag. Aleša Glavnika je kar nekaj razlogov, zaradi katerih smo priča vse več požarom v stavbah: imamo plastična okna, na fasadah je stiropor, pohištvo je izdelano iz lepljenih plošč z veliko gorljivega lepila in zdrobljenih lesnih ostankov, ki hitreje zagorijo. Stavbe so bile včasih narejene iz kamna, betona ali opeke. Danes so iz jekla, ki ne zdrži višjih temperatur. Ob požaru se zgodi, da se preprosto zrušijo same vase, običajno so za to krivi vitki jekleni stebri, ki niso ustrezno protipožarno zaščiteni. 

Navkljub vsemu bi za preprečevanje požarov veliko lahko naredili tudi sami. Napake v električni napeljavi so eden najpogostejših vzrokov za požar, v zimskem času pa nezadostno vzdrževanje kurilnih in dimovodnih naprav. Kar 24 odstotkov vseh požarov v objektih se je namreč po podatkih Uprave Republike Slovenije za zaščito in reševanje v letu 2016 pripetilo prav zaradi vžiga saj, iskrenja in neustreznega tehničnega stanja dimnikov. 

 »Bolj ko je mraz, več ljudje kurijo. Ogrevalna sredstva so bolj obremenjena, zaradi česar se zvišata tako njihova temperatura kot tudi temperatura okolice. Ob tem se v dimniku hitreje vnamejo saje, zaradi pregretja pa lahko zagorijo tudi vnetljive stvari v bližini dimnikov in peči,« pojasnjuje Boris Kuhelj, direktor regijskega škodnega centra pri Zavarovalnici Triglav.

Kako požarno (ne)varen je vaš dom? S pomočjo vprašalnika Gasilske zveze Slovenije ugotovite, kje obstaja največje tveganje za požar.


Ustrezna in neustrezna toplotna izolacija

V Sloveniji do leta 2004 nismo imeli posebnih predpisov glede požarne varnosti. Zato so se do takrat večstanovanjske stavbe večinoma gradile brez zaščitenih evakuacijskih stopnišč in brez požarnih vrat, ob pomoči katerih bi se lahko človek med požarom varno umaknil na evakuacijsko stopnišče. »Ponekod so se take stavbe gradile celo s stiroporno fasado, pri kateri se požar v enem od stanovanj običajno razširi po celotni višini fasade, ob tem pa zagorijo tudi višja stanovanja.

V zadnjih desetih letih je bilo v okviru razpisov Eko sklada subvencioniranih veliko stiropornih izolacijskih fasad, kar je še povečalo požarno ogroženost obstoječih objektov. Ker je kamena volna približno 30 odstotkov dražja od stiropora, se je večina stanovalcev seveda odločila za cenejšo in požarno neustrezno toplotno izolacijo,« razlaga Glavnik. 

Po požaru pridejo forenziki

Pri požarih, ki so povzročili veliko gmotno škodo,  vzrok za nastanek požara iščejo forenziki. Kako poteka preiskava, je pojasnil Janez Golja, upokojeni vodja Nacionalnega forenzičnega laboratorija ter sedanji sodni izvedenec za ugotavljanje vzrokov požara in eksplozij. Ti najprej ugotovijo, kje je začelo goreti in iščejo vzrok požara, o razširjenosti ognja ob prihodu povprašajo tudi gasilce. Na podlagi videza pogorelega objekta, na primer, kako so ogoreli ali zgoreli leseni deli, skušajo ugotoviti, kje je začelo goreti. 

»Začetek gorenja je na najnižji točki in zato tam tudi iščemo vzrok požara,« pojasnjuje Golja. Kje je začelo goreti, sklepajo tudi po prisotnosti kondenza na stenah prostorov ter nad okni in drugimi odprtinami v prostoru. Kako se je požar širil iz prostora v prostor, pa ugotovijo na podlagi zgorelosti lesenih vratnih in okenskih okvirjev. Pri tem pregledajo električno napeljavo in stanje varovalk ter pridobijo podatek o tem, kdaj se je električna energija izključila.

Za vzrok požara pa je treba brskati po pogorišču. »Na pogorišču odvzamemo vzorce, v katerih v laboratoriju iščejo ostanke vnetljivih tekočin. V večini primerov jih ne najdejo, ker v požaru popolnoma zgorijo. Če vzroka ne najdemo, po vsej verjetnosti lahko povemo, kaj ni bil vzrok požara,« pojasnjuje Golja.

Povezane novice