Amerikanizacija Evrope

Medtem ko ves svet spremlja vojno v Ukrajini se v Evropi dogaja marsikaj. Predvsem zmanjkuje denarja za vse mogoče socialne programe, kupuje pa se – orožje. In to seveda ameriško.

Ena od držav, ki sodeluje v tem je tudi Slovenija.

V slovenski vladi je, po navedbah naših dobro obveščenih virov, že padla odločitev, da se nemške Boxerje, oklepnike z osemkolesnim pogonom nadomesti z ameriškimi vozili.

Ali bodo to Piranhe, ki jih izdelujejo v Evropi ali Strykerji, ki jih izdelujejo v Kanadi je vseeno, važno je le, da bodo milijoni padli v žepe ameriškim korporacijam.

ZDA tako profitirajo ne le zato, ker je njihova tekmica Rusija zapletena v vojno v Ukrajini kjer krvavi, pač pa tudi s prodajo svojih dragih energentov Evropi, hkrati pa še s prodajami orožja, ki je seveda nujno potrebno zaradi »ruske grožnje« - ki jo je Washington s svojo  politiko seveda namerno sam ustvaril.

Tako ZDA in zveza NATO rešujeta probleme, ki sta jih sami ustvarili, za zdravstvo, šolstvo, upravo, starejše, upokojence – pa vlada Roberta Goloba denarja nima, kot potrjujejo tudi zavlačevanja in neuspešna pogajanja slovenskih ministrov z raznimi sindikati.

Zelo pomembno pa je, da se slike v Ukrajini »skurjenih« Piranh ali Strykerjev ne pojavijo  na družbenih omrežjih.

Prav zato so ZDA vztrajale, da morajo v Ukrajino najprej nemški »Leopardi.«

Zgodilo se je, kar so analitiki napovedovali – Rusi so jih devastirali in sedaj, ko se ves svet naslaja nad slikami okoli najmanj 12 uničenih Leopardov, so Ukrajinci, kot pišejo ukrajinski Telegram kanali specializirani za vojno poročanje, dobili ukaze, da naj Leoparde pošljejo v boje šele tedaj, ko bodo na frontah »dosegli neke uspehe.«

Slike uničenih nemških tankov so namreč slabe za posel.

In ZDA so se seveda odločile, da ameriške Abramse pošljejo v Ukrajino šele ob koncu leta, precej zatem, ko so bili najprej v boje poslani nemški tanki.

Zaradi prevlade ameriške obrambne industrije v Evropi je sicer v zadnjih mesecih glasno protestiralo več nemških predstavnikov orožarskih podjetij in generalov – a brez uspeha.

Nemčija je prisiljena, da tiho sledi ameriški politiki.

Delnice Rheinmetalla, podjetja, ki izdeluje Leoparde in druge nemške oklepnike zato padajo, podobno pa se dogaja tudi drugim zahodnim proizvajalcem orožja, ki je bilo na spektakularen način uničeno na rusko-ukrajinskem bojišču.

Podobno je s Patrioti, ki jih ZDA iz istega razloga niso želele poslati v Ukrajino, a ker drugega sistema NATO praktično nima, so bile to prisiljene storiti.

Rezultat je znan – od treh Patriotov so jih ruski neustavljivi Kinžali dva že uničili.

Na ministrstvu za obrambo so glede nakupov ameriškega orožja seveda še vedno skrivnostni in navajajo, da so konceptualne rešitve že pripravili, a jih bodo javnosti predstavili šele prihodnje leto.

Vendar je znano, da te rešitve ne vključujejo več nakupa poljskih osemkolesnikov Rosomak, se pravi »poljskih Patrij«, ki so imele vrsto težav, izdelujejo pa jih licenčno tudi na Hrvaškem.

Osemkolesniki Piranhe, za katere je General Dynamics lobiral večkrat, so glede na tehnične karakteristike, ki so jih obravnavali na obrambnem ministrstvu, po besedah naših sogovornikov primerljivi z Boxerji, hkrati pa naj bi bili še cenejši.

Še posebej zato, ker je za vstop v program Boxer (Organizacije vzajemnega sodelovanja na področju oborožitve - OCCAR) Slovenija po odločitvi Janševe vlade že plačala veliko vsoto – dodatno pa še bo.

Slovenija je do zdaj plačala le stroške v zvezi z operativnim in administrativnim proračunom programa Boxer, in sicer v skupni višini nekaj več kot tri milijone evrov, ni pa še poravnala še drugih prejetih računov v vrednosti 7,2 milijona evrov za povrnitev razvojnih stroškov državam, ki sodelujejo v okviru programa.

Stroški prekinitve pogodbe niso opredeljeni, ampak so stvar pogajanj, zato so bile tudi najmanj nenavadne začetne ocene obrambnega ministra Marjana Šarca o pogodbeni kazni 70 milijonov evrov.

Ta bi lahko bila –, če bo tako izpogajano – tudi nižja, po zadnjih podatkih 4,15 milijiona evrov.

Še posebej, če so Američani še dodatno pritisnili na pohlevne Nemce, katerih nekonkurenčna industrija je ostala brez ruskega plina in morajo sedaj pridno ubogati Pentagon…

Toda temeljni problem ostaja enak.

Američani se dobesedno naslajajo nad tem, kako mora Evropa kupovati njihovo orožje. Še več, očitno uživajo tudi ob misli, da Evropska unija ne bo več predstavljala »kapitalistične alternative« ZDA, ker se bo postopoma vsa Evropa – amerikanizirala.

Američani so veseli, da evropska »varnostna mreža« in »socialna država« razpadata. Vojna v Ukrajini je za EU in ZDA vsak dan bolj izgubljena, a evropski politiki še vedno vztrajajo v napačni smeri in zato rušijo evropski model »socialne države«. Hkrati se v ZDA tega dobesedno veselijo.

Kdor ne verjame, naj spremlja ameriške medije.

Pred kratkim je New York Times objavil članek o koncu »dividend miru«, ki ga je analiziral Patrick Lawrence na strani Consortium News.

»Po eni strani nam članek pove točno to, kar obljublja naslov: evropski voditelji kot odgovor na ukrajinsko krizo nameravajo zdaj vložiti veliko več denarja v orožje in veliko manj v socialdemokratski aparat — socialne, zdravstvene, kulturne programe — na katere so evropski državljani že dolgo ponosni.

Po drugi strani pa ima ta članek posebno sporočilo za Američane: Nič več sanjarjenja o tem, kako dobro gre Dancem ali Francozom. Vojaško-industrijski kompleks je prečkal Atlantik. Zmagal je neoliberalizem. To je res konec zgodovine.

Čas je za 'TINO': 'Ni alternative', kot je rekla Margaret Thatcher. Prihodnost se ne bo razlikovala od sedanjosti,« opozarja Patrick Lawrence.

Konec hladne vojne je pomenil, da ne bo več potrebe po vseh teh raketah, smrtonosnih bojnih glavah, bojnih letalih in ladjah. Bilo je manj orožja in več masla, preprosto povedano. To se pogosto imenuje »dividenda miru«.

In zdaj, z vojno v Ukrajini in vpletanjem Evrope v to vojno, je tega obdobja konec.

Članek nam pove, da »dividenda miru« ni bila nič drugega kot neodgovoren dopust za Evropejce.

Evropa odslej »ne bo več obravnavana kot moteča alternativa temni neoliberalni realnosti Amerike, ki zastruplja naše misli z idejo, da obstajajo tudi drugi načini življenja«.

Nevarnost - da bo evropska socialdemokracija v vseh oblikah res delovala - je minila.

Celina se zdaj sooča s celotno vojno ekonomijo in uničenje socialdemokratskih programov je nujen del tega.

Do ruskega posredovanja v Ukrajini lani, je poročal Times, so evropske članice Nata načrtovale povečanje izdatkov za obrambo za skromnih 14 odstotkov, na 1800 milijard dolarjev.

Poraba naj bi zdaj »rasla med 53 in 65 odstotki,« beremo. »To pomeni, da bo na stotine milijard dolarjev, ki bi jih sicer lahko vložili recimo v popravila mostov in avtocest, varstvo otrok, raziskave raka, preseljevanje beguncev ali javne orkestre, preusmerjenih v vojsko,« piše New York Times.

Nato časopis navaja ameriške strokovnjake. Kenneth Rogoff, profesor ekonomije na Harvardu, pravi: »Pritiski na porabo v Evropi bodo ogromni, tudi če ne upoštevamo zelenega prehoda. Celotno evropsko omrežje socialne varnosti je zelo ranljivo za te velike potrebe.«

Nato se Patrick Lawrence dotakne avtorjevega besedila. »Nemogoče je zgrešiti zmagoslavno veselje, ki teče skozi Cohenovo in Aldermanovo prozo. Preberite ta del. To mi je padlo v oči od prvih nekaj odstavkov. To je vojaško-industrijski kompleks über alles — končno, hvala bogu itd.,« za Consortium News ocenjuje Patrick Lawrence.

Kot kaže ta članek v New York Timesu, se Američani veselijo, ker evropska »varnostna mreža« in »socialna država« oziroma država blagostajna sesuvata, saj s tem neoliberalni kapitalistični model ZDA ne bo imel več dolgočasne in uspešnejše evropske alternative.

Slovenija v tem sodeluje. V razpadu evropske socialne mreže. Pri tem sodelujejo, ne pozabimo, ob Gibanju Svoboda ne samo socialni demokrati (SD), pač pa tudi Levica.

Napolnili bodo žepe ameriškim korporacijam in se jim tako zahvalili za vojno, ki so nam jo prek Ukrajine prinesli v Evropo. Slovenski davkoplačevalci, mladi in upokojenci pa bodo največje žrtve tega procesa, uničenega zdravstva, šolstva…

In Inštitut 8. marec bo seveda dvignil glas za čist zrak v Anhovem, molči pa o tem, kako ameriški vojaško-industrijski kompleks uničuje Evropo.

Slovenska vlada se bo ob tem hvali s članstvom v Varnostnem svetu OZN, tolažilno nagrado, dobljeno iz rok istega ameriškega lobija, ki je Sloveniji pomagal do le 0,2 odstotka vpliva na svetovno politiko – za ceno izpraznjene državne blagajne zaradi nakupov ameriškega orožja.